Duševno zdravje na delovnem mestu
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, poteka pod geslom ‘Duševno zdravje na delovnem mestu’ in je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu.
“Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, pomembna pa je tudi skrb in odgovornost posameznika,” ob tem poudarjajo na Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so zato ob letošnji obeležitvi pripravili dve brošuri – o strategijah za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in prvi psihološki pomoči sodelavcu, ki ima težave v duševnem zdravju.
21 % ljudi pogosto čuti stres na delovnem mestu
Približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Ocene kažejo, da je več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je ob tem povedala: »Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da se približno 5% odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina (21 %) pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.«
Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 %) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina (23 %) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je 7 % vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.
“Odgovornost družbe in delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in preprečevati duševne težave in bolezni,” je povedala doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJ.
Lani je bilo na primarni ravni zdravstvenega sistema 81.121 obiskov zaradi duševnih težav, na sekundarni ravni pa 65.442. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu.
Kako pomagati sodelavcem?
Mag. Maja Bajt z NIJZ je svetovala: »Če opazimo pri sodelavcu znake in simptome težav v duševnem zdravju – npr. da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje.« V pomoč pri tem, kako to storiti, je lahko brošura Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.
Odgovornost posameznika je, da skrbi za svoje zdravje in duševno zdravje, tudi na delovnem mestu. Več o tem, kaj vpliva na duševno zdravje na delovnem mestu in katere so strategije in tehnike za pomoč zaposlenim pa najdete v brošuri Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.
Vir: NIJZ
