Droge v slovenskih mestih – odpadne vode povedo vse!

Imamo najnovejše podatke o odpadnih vodah. Droge so v slovenskih mestih v rimerjavi z Evropo nadpovprečno prisotne, predvsem kokain. 

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v sodelovanju z mrežo SCORE včeraj objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih stimulativnih drog za leto 2019, v katero je bila vključena tudi Slovenija. Med slovenskimi mesti beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina) Koper, Ljubljana najvišje vsebnosti MDMA (biomarker ekstazija) in metamfetamina, Velenje pa amfetamina, so sporočili z Instituta “Jožef Štefan” (IJS), ki je v raziskavo vključen od leta 2017 z analizami odpadnih vod v določenih slovenskih mestih

Vrednosti še višje kot leto prej

V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico oz. sredino med vsemi sodelujočimi mesti, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjemi sta amfetamin (Velenje) in MDMA (Ljubljana), ki sta v sredini masnih obremenitev sodelujočih mest.

V primerjavi z letom 2018 se nakazuje, da so obremenitve z benzoilekgoninom, torej kokainom, v Ljubljani, Mariboru in na območju Domžale-Kamnik višje, vendar je, kot ob tem poudarja IJS, za zanesljive napovedi trendov njihove obremenitve potrebno spremljati zaporedoma vsaj pet let.

Kako sploh raziskujejo droge v odpadnih vodah?

Epidemiologija odpadnih vod (ang. Wastewater-Based Epidemiology, WBE) je inovativen pristop ocenjevanja uporabe drog v populaciji, ki prebiva ali se zadržuje na prispevnem območju določene čistilne naprave. “Metoda temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev. Z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave (število populacijskih enot, pretoki ipd.) lahko na osnovi teh podatkov ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji, ki se zadržuje na določenem območu,” pojasnjujejo na IJS.

Običajno se podatki o uporabi prepovedanih drog pridobivajo na podlagi  epidemioloških raziskav o uporabi drog v populaciji, podatkov o zasegu drog, podatkov o zastrupitvah ter bolnišničnih obravnav. “WBE je, v primerjavi s klasičnimi epidemiološkimi metodami, ne-invaziven in objektiven pristop, ki s pridobivanjem podatkov o uporabi drog v skoraj realnem času omogoča spremljanje časovnih ter prostorskih vzorcev uporabe, za kar pa so potrebne dolgoletne in pogoste meritve. WBE so raziskovalci z Instituta Mario Negri v Milanu (Italija) prvič uporabili leta 2005 za oceno uporabe kokaina. Kasneje se je uporaba WBE razširila tudi na preostale prepovedane droge (npr. amfetamine, heroin, kanabis),” še razložijo.

Odpadne vode so zapis vsega, kar je določena populacija zaužila

Poleg ocene uporabe prepovedanih drog, WBE omogoča tudi sledenje uporabe dovoljenih drog, kot so alkohol, kofein in nikotin (tobak), zdravilnih učinkovin ter novih psihoaktivnih snovi (ang. New Psychoactive Substances, NPS). “Prav tako se lahko uporabi za pridobivanje informacij o zdravju in prehranjevalnih navadah ljudi ter za ugotavljanje in preverjanje izpostavljenosti populacije nevarnim snovem. Komunalne odpadne vode namreč predstavljajo zapis vsega, kar je določena populacija zaužila oz. čemur je bila izpostavljena,” zaključijo na IJS.

Leta 2019 je v akciji sodelovalo 86 mest iz 29 držav, kar je skupno pokrivalo 56 milijonov prebivalcev.

Največ kokaina v Kopru, ekstazija v Ljubljani

Najvišje vsebnosti benzoilekgonina (biomarker kokaina) na 1000 prebivalcev so določili v Kopru, MDMA (biomarker ekstazija) v Ljubljani, amfetamina v Velenju in metamfetamina v Ljubljani.

Včeraj je EMCDDA v sodelovanju s SCORE objavil najnovejše informacije, pridobljene na podlagi meritev v letu 2019. Iz rezultatov analiz odpadnih vod  IJS povzema, da:

• se Koper (593 mg/dan/1000 prebivalcev) in Ljubljana (430 mg/dan/1000 prebivalcev) glede vsebnosti benzoilekgonina (biomarker kokaina) uvrščata nad povprečje SCORE monitoringa v letu 2019 (cca. 380 mg/dan/1000 prebivalcev), preostala slovenska mesta pa so pod povprečjem (157-260 mg/dan/1000 prebivalcev)
• so bile med slovenskimi mesti, ki so vključena v raziskavo, najvišje vrednosti MDMA (ekstazi) na 1000 prebivalcev določene v Ljubljani.  Na splošno pa se  slovenska mesta (7-26 mg/dan/1000 prebivalcev) uvrščajo pod povprečje SCORE monitoringa v letu 2019 (cca. 38 mg/dan/1000 prebivalcev).
• med v raziskavo vključenimi  slovenskimi mesti se po uporabi amfetamina malo nad povprečje SCORE monitoringa 2019 (cca. 81 mg/dan/1000 prebivalcev) uvršča   Velenje (83,9 mg/dan/1000 prebivalcev), preostala sodelujoča mesta pa so pod njim (3,9-20,3 mg/dan/1000 prebivalcev).
• se vključena mesta po vrednostih metamfetamina (0-16,5 mg/dan/1000 prebivalcev) uvrščajo pod povprečje SCORE monitoringa v 2019 (cca. 70 mg/dan/1000 prebivalcev). Med slovenskimi mesti ima največje vrednosti Ljubljana (16,5 mg/dan/1000 prebivalcev).
• če podatke o masnih pretokih biomarkerjev preračunamo na uporabo drog, je med preučevanimi stimulativnimi drogami najbolj razširjen kokain.

Za napoved časovnih trendov uporabe prepovedanih drog je po SCORE priporočilih potrebno vsaj pet zaporednih letnih meritev. Ljubljana je v SCORE raziskavo vključena tretje leto zapored, Maribor in Domžale-Kamnik drugo, preostala tri slovenska mesta (Koper, Novo mesto in Velenje) pa so v raziskavi za droge v letu 2019 sodelovala prvič.