Anksiozne motnje: vzemimo si čas za pogovor

<![CDATA[Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je: ‘Dostojanstvo v duševnem zdravju: psihološka prva pomoč za vse’. Na Nacionalnem inštitutu ob za javno zdravje ob tem opozarjajo na slabo prepoznavanje anksioznih motenj.
Svetovna federacija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske. Raziskave kažejo, da večina ljudi zaradi stigme, strahov in nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori.
Anksiozne motnje naraščajo, hkrati pa so slabo prepoznavne
V Sloveniji letos v fokusu prve psihološke pomoči posebno pozornost namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, po drugi strani pa so slabo prepoznavne.

NIJZ: „Anksiozne motnje se na letni ravni v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najbolj pogoste duševne in vedenjske motnje.“

Vzemimo si čas za pogovor
Na NIJZ spodbujajo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamemo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah.
Pri tem se je pomembno zavedati, da za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za duševno zdravje. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je še dodala: „Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,“ ter pojasnila: „Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak pogovor, so na primer, kako se trenutno počutiš, kaj čutiš/doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki, kdo ali kaj ti lahko pomaga.“

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku

1. Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
2. Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
3. Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
4. Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
5. Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
6. Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
7. Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
8. Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
9. Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
10. Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

NIJZ koordinira tudi izvajanje novih delavnic s področja duševnega zdravja. Vse delavnice so brezplačne in potekajo v okviru programa Svetovanje za zdravje v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) oz. Centrih za krepitev zdravja. Več informacij o delavnicah lahko dobimo tudi v svojem zdravstvenem domu.]]>