Večina odraslih spi 2 uri na noč manj kot so spali dve generaciji pred nami. Naj bo to zaradi zdravstvenih težav ali zaradi premalo časa, posledice pomanjkanja so lahko uničujoče: avtomobilske nesreče, skrhani medsebojni odnosi, slabo opravljeno delo in vse več resnih zapletov z zdravjem.
Vzrok za to so najpogosteje težave s spanjem, ki so lahko posledica stresa: težko zaspimo, ponoči se zbudimo in namesto, da bi zaspali nazaj, se do jutra premetavamo po postelji. Lahko kažejo na določene zdravstvene zaplete, na primer: vnetja urinarnega trakta, ki nas prisilijo, da sredi noči vstanemo in gremo na wc, sindrom nemirnih nog, zamašen nos.. Spanec nam kradejo tudi nezdrave navade pred spanjem: uživanje težke, presladke ali mastne hrane, pijače, bogate s kofeinom ali sladkorjem, razmišljanje o „napornem jutri“ – to pride posebej do izraza v noči z nedelje na ponedeljek.
Vse več ljudi pa zavestno spi „premalo“. Zagovarjajo, da je 5 ur spanca dovolj – kar zmanjka čez teden, morda nadoknadijo čez vikend. Je res škoda časa za spanje? Vsekakor ne, pravijo strokovnjaki. V spanju se obnavljajo vse celice telesa, po zadostni količini spanja se uravna ravnovesje hormonov, zaradi česar se naslednji dan zbudimo bolj zadovoljni, manj lačni, z več energije. Dolgoročno pomanjkanje spanja oslabi imunski sistem in poveča možnost diabetesa, srčno-žilnih obolenj, depresije…
Torej, koliko spanja je dovolj, da ne bomo občutili negativnih posledic? Za odrasle 7-8 ur, za predšolske otroke 11-13 ur, za otroke do 10 let 10-11 ur, za najstnike 8.5-9.5 ur.
vir: www.mayoclinic.com, http://www.sleepfoundation.org
