10 mitov o prehladih

Začenja se sezona respiratornih obolenj – pa imamo res prave informacije o njih? Na rednem letnem srečanju Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu so govorili tudi o respiratornih obolenjih, ki se znatno povečajo v hladnejšem obdobju leta. Strokovnjaki so pojasnili tudi nekaj mitov, ki o respiratornih virusih še vedno krožijo med ljudmi.

Mit #1:
V zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze ne povzročajo nič hujšega

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: “Žal temu ni tako. Virusi influence (po domače gripe) za nekatere res lahko predstavljajo veliko tveganje za težak potek bolezni in zaplete, vendar to ne velja le za njih. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo respiratorni sincicijski virus (RSV), so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Okužbe z vsemi respiratornimi virusi moramo zato obravnavati resno in skrbno.”

Mit #2:
Dokler ni neke ‘resne’ zime, ni nevarnosti za okužbe z respiratornimi virusi

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: “To ne drži. Podatki za preteklo spremljanje števila okužb z respiratornimi virusi kažejo, da se okužbe povečujejo že v jeseni – novembra, ali celo septembra. Denimo za RSV pretekli podatki kažejo močan porast po nenadnem znižanju temperature, kar se lahko zgodi novembra ali spomladi. Žal pa se vnaprej ne da natančno napovedati, kdaj in za koliko se bo povečalo število okužb.”

Mit #3:
Če se okužim z RSV, gre za navaden prehlad in ga lahko prebolim ‘na nogah’, brez bolniške odsotnosti, otroci pa lahko normalno hodijo v šolo

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: “To absolutno odsvetujemo. Tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. Denimo RSV lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju, na primer na pisalni mizi, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Še posebej tvegani so prehladi pri zdravstvenih delavcih, saj ti posledično širijo okužbo na bolnike. Več kot 50 odstotkov medicinskega osebja je v času sezone RSV okuženega z virusom RSV zato bolnišnične (oz. nozokomialne) infekcije predstavljajo resen problem.”

Mit #4:
RSV kot običajen prehlad vsem ljudem povzroča približno enake težave

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.: “To ne drži. Lahko da okužbo z RSV prebolimo brez večjih težav, vendar ta virus predstavlja posebej veliko tveganje za ogrožene skupine. Dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih mlajših kot 5 let so nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom). Za najbolj ogrožene skupine je proti okužbi z RSV sicer na voljo zaščita z zdravilom.”

Mit #5:
Najpogostejši vzrok za hospitalizacijo najmlajših otrok v zimskih mesecih je gripa

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: “Čeprav o gripi pozimi veliko slišimo, temu ni tako. Najpogostejši vzrok za hospitalizacijo otrok mlajših od dveh let v zimskih mesecih je RSV, mediana starosti hospitaliziranih otrok zaradi okužbe z RSV pa je 7 mesecev.”

Mit #6:
Če je otrok v bolnišnici, je na varnem in se ne more okužiti z respiratornimi virusi

Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.: “Želeli bi si, da do bolnišničnih okužb ne bi prihajalo. Vendar je tveganje za prenos okužbe v bolnišnici bistveno večje kot v domačem okolju zaradi izpostavljenosti virusom od drugih bolnih otrok in osebja, celo ob upoštevanju higienskih ukrepov. Vse bolnišnično osebje in obiskovalce zato pozivamo k doslednemu izvajanju higienskih ukrepov – pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov in podobno.”

Mit #8:
Ko prebolimo prehlad, smo potem imuni na okužbe do konca sezone

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.: “To žal ne drži. Lahko se celo zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Respiratorni virusi tako niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo.”

Mit #9:
Zunaj je nizka temperatura in da se otrok ne prehladi, raje ne bomo preveč zunaj, ampak bomo prosti čas raje preživljali npr. v igralnici v nakupovalnem centru ali pri prijateljih, sorodnikih

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: “Ne drži, da nizke temperature kot take povzročajo prehlad in bolezni. Nasprotno, gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. Povečano tveganje pa predstavlja ravno zahajanje v nakupovalne centre in na množične prireditve – denimo RSV je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in z rokovanjem, pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju (s kapljicami), zato strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje otrok v takih prostorih.”

Mit #10:
Razen gripe se pred respiratornimi virusi ne moremo zaščititi

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije: “Žal 100% popolna zaščita pred respiratornimi virusi res ni možna, niti za viruse influence. Ustrezni preventivni ukrepi pa lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času, ali če ima družina možnost, da so starejši sorojenci v prvem letu dojenčkove starosti v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Za vse družine to res ni mogoče, vsi skupaj pa lahko veliko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana …”

Vir in dodatne informacije:
Sekcija za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu