Krma mora zadostiti prehrambnim potrebam rejnih živali

Oskrba s kakovostno
hrano je pomembna za vse nas. Ključni člen prehranske verige so
pridelovalci hrane, ki morajo varnost ter kakovost mesa in mleka
zagotavljati tudi z varno in kakovostno krmo za živali. Za
varnost krme so odgovorni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki so
v okviru HACCP koncepta dolžni analizirati vsa tveganja, ki bi jih
določena krma lahko predstavljala za zdravje živali, zdravje ljudi
in za okolje.

Krmljenje mora zadostiti
prehrambnim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja
in je namenjeno zagotavljanju kakovostne prireje. Po besedah
strokovne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije je krmljenje
živali postopek, ki temelji na znanstvenih dognanjih. Ob upoštevanju
vseh potreb in kakovosti osnovne krme se sestavi primeren obrok,
dopolnjen z manjkajočimi hranili, minerali ter vitamini. »Dejstvo
je, da ob slabši krmi ne dosegamo želenih rezultatov (mlečnost,
prirast) in se srečujemo z zdravstvenimi težavami (presnovne
motnje) v čredi,«
pojasnijo. Pri živalih prav tako kot pri ljudeh obstajajo smernice
za prehrano. Kot pravi Marta Skoberne z Biotehniškega centra Naklo,
so to normativi za posamezne vrste in kategorije živali glede na
njihovo proizvodnjo.

Prehrana živali po
besedah Marte Skoberne z Biotehniškega centra Naklo vpliva na:

količino mleka,

kakovost mleka (delež
beljakovin, maščob, vonj, mikroorganizmi),

količino in kakovost
mesa,

plodnost,

zdravje (oskrba z
minerali, vitamini),

življenjsko dobo.

Krma predstavlja velik,
a pomemben strošek

Neustrezna kakovost
voluminozne krme, torej krme, ki ima glede na svojo prostornino malo
prebavljivih hranilnih snovi (sem spadajo npr. mrva, trava, silaža,
seno in okopavine), neustrezna sestava krmnega obroka in obenem
nepravilno krmljene živali lahko po besedah strokovnjakov s
Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije močno vplivajo na porabo
posamičnih krmil in krmnih mešanic in zmanjšujejo količino mleka
prirejenega iz doma pridelane voluminozne krme. »V
živinoreji predstavlja krma pomemben neizogiben strošek.
Načrtovanje proizvodnega potenciala in zaloga voluminozne krme na
kmetijskem gospodarstvu sta za nadaljnjo rejo proizvodnjo pomembna
dejavnika,«
povedo.

Osnovna krma je po
njihovem žal močno povezana s stroški prireje, ne glede na
usmeritev proizvodnje. »Situacija
na našem trgu ni ravno rožnata, tako na področju sektorja mleka
kot sektorja mesa. Predvsem menimo, da je še naprej potreben
učinkovit prenos znanja v prakso – tako na področju ustrezne
tehnologije pridelave voluminozne krme, optimiranja krmnih obrokov
kot tudi znanja s področja zdravstvenega stanja,«
so prepričani na Zavodu. Dodajo, da je pomembno, da se rejce
vseskozi usmerja in informira o pomenu optimalnih krmnih obrokov.

Na nekatere dejavnike
pridelave krme kmetje lahko vplivajo

Pridelava voluminozne krme
je sicer odvisna od številnih dejavnikov, na katere ne moremo
vplivati, kot sta na primer vreme in tip tal. Na nekatere dejavnike
pa pridelovalci lahko vplivajo, oz. se jim v določeni meri
prilagajajo: z izbiro tal, izbiro posevka oz. mešanice, gnojenjem,
apnenjem, košnjo (pogostost, višina).

»Cilj
rejca mora biti, da pridela čim bolj kakovostno voluminozno krmo, ki
naj bo sestavljena iz čim višjega deleža metuljnic in kakovostnih
trav, ki omogočajo kakovostnejšo krmo. Dobra travna ruša naj bi
imela v svoji sestavi 60–70 % trav, 10–30 % metuljnic in čim
manj zeli. Pravočasna prva košnja je poglavitni ukrep pri pridelavi
kakovostne krme s travinja in je v času, ko so vodilne trave v fazi
latenja. V tem obdobju je rast zelo hitra, hitro narašča vsebnost
surove vlaknine, medtem ko vsebnost beljakovin in prebavljivost
upadata,«
svetujejo na KGZS. Dodajo, da je za učinkovito kmetovanje ključno
sodelovanje rejcev in stroke, torej s prenosom znanja v prakso.

Da
je prehrana živali s kakovostnim, čim bolj enakomerno sestavljenim
obrokom, vedno velik izziv za kmetovalce, se strinja tudi sogovornica
z BC Naklo. »Za
zagotavljanje kakovostnega zimskega obroka moramo krmo ustrezno
konzervirati (sušenje, siliranje), pri tem pa je pomembno, da pred
konzerviranjem z ustreznimi ukrepi pridelamo čim boljšo krmo in da
jo tudi pospravimo ob primernem času. Čas košnje močno vpliva na
vsebnost hranil in prebavljivost krme, pomemben je tudi pravilen
izbor travne ali travno deteljne mešanice,«
doda Marta Skoberne.

Krma v ekološkem
kmetijstvu

Zagotavljanje potreb po
hranilnih snoveh je po besedah sogovornikov s Kmetijsko gozdarskega
zavoda Slovenije še težje v ekološki reji, kjer so omejitve pri
posamezni vrsti krme ter pri mineralih in vitaminih. V ekološkem
kmetovanju je treba posebno pozornost po mnenju strokovnjakov
nameniti pridelavi voluminozne krme, saj mora biti večina krme
pridelane na lastni kmetiji, živali pa morajo imeti tudi možnost
paše. »Tudi
krma, ki jo dokupimo, mora prav tako izvirati iz ekoloških kmetij,«
pove Marta Skoberne z BC Naklo.

Zakonodaja
za prehrano govedi na ekoloških kmetijah med drugim navaja, da
morajo prežvekovalci

zaužiti
najmanj 50 % voluminozne krme, ki izvira z domače kmetije in ki, če
je le mogoče, temelji na paši. V ekološki reji se lahko za vse
kategorije živali uporabljajo krmni dodatki in nekatere druge snovi
(vitamini, minerali, konzervansi, silirni dodatki …). Dovoljen je
tudi dokup ekoloških žit in krmnih mešanic na drugih ekoloških
kmetijah ali v trgovski mreži ter neposredno iz drugih držav
EU.

Obvezna sledljivost
krme

Obstoječa
zakonodaja od nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo zahteva
zagotavljanje t. i. zunanje sledljivosti po sistemu ‘en
korak nazaj – en korak naprej’ (podatki o neposrednem dobavitelju in
o neposrednem kupcu). Poleg
zunanje sledljivosti je v obratih, ki proizvajajo krmo, zahtevana
tudi notranja sledljivost. Kot piše na spletni strani Uprave RS za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, imajo vsi slovenski
obrati za proizvodnjo krme vzpostavljene sisteme notranje
sledljivosti, kjer posamezne serije vhodnih surovin spremljajo preko
proizvodnega ciklusa tako, da natančno vedo, katera serija surovine
je vgrajena v določen proizvod. Prednost vzpostavljene notranje
sledljivosti je, da v primeru neustreznih proizvodov lahko odkrijemo
surovino, ki je vzrok za neskladnosti, oziroma lahko ugotovimo,
kateri proizvodi so bili proizvedeni iz določene serije neskladne
surovine. Kmetje, ki kupujejo krmo,
morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo
hraniti pet let od datuma dobave. Doma pridelana krma in njena
uporaba pa ne zahtevata vodenja evidenc.

Varnost
in sledljivost krme –
zakonodajne določbe

V preteklosti
so se v Evropi na področju živil zgodile številne krize (dioksini,
hormoni – MPA in BSE), katerih vzrok je bila kontaminirana krma.
Zaradi tega je bila z Belo knjigo o varni hrani v EU uvedena politika
na področju zagotavljanja varne hrane, ki uveljavlja princip ‘od vil
do vilic’.

V
EU zakonodajo je bil princip ‘od vil do vilic’ vpeljan z Uredbo
178/2002/ES¹,
ki je med drugim uvedel tudi obvezo zagotavljanja sledljivosti
celotne verige, torej tudi krme, po načelu ‘en korak nazaj – en
korak naprej’.

Nosilec
dejavnosti, ki identificira tveganje (krmo, ki ni varna), mora o tem
obvestiti tudi pristojni organ – Upravo Republike Slovenije za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Sledljivost
krme nosilcem
živilske dejavnosti, nosilcem dejavnosti na področju krme in
pristojnim organom omogoča umik ali odpoklic proizvodov, za katere
je bilo ugotovljeno, da niso varni,«
pojasni Marjana
Mohorko, dr. vet. med. iz Uprave. Tudi
kmetje, ki krmo kupujejo ali prodajajo, morajo zagotavljati
sledljivost krme. Poleg zahtev o sledljivosti morajo nosilci
dejavnosti poslovanja s krmo voditi ustrezne evidence.

»Sledljivost
je učinkovito sredstvo za obvladovanje tveganja, ki nosilcem
dejavnosti ali organom omogoča umik ali odpoklic izdelkov, za katere
je bilo ugotovljeno, da niso varni. Vzpostavljen sistem zunanje
sledljivosti ima ključno vlogo pri izvajanju umika oziroma odpoklica
živil ali krme s trga. Poleg zakonsko predpisanega sistema zunanje
sledljivosti se zaradi zmanjšanja stroškov in škod, ki so
posledica umika oziroma odpoklica proizvodov, priporoča tudi
notranja sledljivost,«
še pove Marjana Mohorko.

V.B.