Kakšna pa je embalirana voda pri nas?

K embaliranim vodam prištevamo vse
vode, ki izvirajo iz naravnega okolja in so rezultat črpanja v
naravnem stanju ali predelave z različnimi tehnološkimi postopki,
in so na trgu na voljo v različni embalaži.
Na
ozemlju Slovenije imamo dovolj izvirov podzemnih vod in podtalne
vode, da pokrijemo svoje potrebe po pitni vodi. Imamo tudi izvrstne
izvire naravne mineralne vode, med drugim po vsem svetu znane naravne
mineralne vode Radenska in Donat. 97 % vseh evropskih embaliranih vod
predstavljajo naravne mineralne in izvirske vode, za katere velja, da
imajo enako čistost kot na izvoru.
Naravna
mineralna voda je dodobra zaščitena
Velika
prednost naravne mineralne vode je, da ima svoj izvir v globokem
podzemnem viru in je tako že dodobra zaščitena pred možnostjo
kontaminacije. Na njen okus in učinkovanje na človekov organizem
vplivajo vsebnosti mineralnih snovi in ostalih sestavin, tlak in
temperatura oziroma značilnosti podzemnega okolja, kjer se voda
pretaka. Svoj vpliv ima tudi globina črpanja in čas zadrževanja
vode v podzemnem prostoru. Tudi izvirska voda, namenjena prehrani
ljudi, se polni pri njenem izviru, zato so mikrobiološke zahteve in
postopki obdelave izvirske vode v veliki meri podobni mineralni vodi.
Njene fizikalno-kemijske lastnosti morajo ustrezati pogojem za
zdravstveno ustreznost pitne vode.
Velika
prednost naravne mineralne vode je, da ima svoj izvir v globokem
podzemnem viru in je tako že dodobra zaščitena pred možnostjo
kontaminacije.
Kako
čisto vodo uživamo?
Pitna
voda, ki se pogosto črpa iz površinskih voda oziroma rek in jezer,
meteornih voda in tudi podtalnice, je lahko kakovostno oziroma
mikrobiološko bolj nestabilna. Od vira do uporabnika pride po
omrežju oziroma cevovodih, kar povzroča dodatna tveganja, torej
mora biti nadzor skrben in ustrezati mora predpisom, ki urejajo njeno
zdravstveno primernost. Take ‘vodovodne vode’ je običajno treba
pripraviti še z različnimi postopki, kot so denimo kemična
dezinfekcija s klorom ali kloroksidom, in raznimi fizikalnimi
postopki, kot so raznovrstne filtracije. Naravne mineralne vode ne
potrebujejo tovrstne obdelave s kemijskimi sredstvi, prepoveduje jo
tudi zakonodaja.
Iz
pipe ali plastenke?
Voda
v plastenkah je praktična za uporabo, zato ljudje vse pogosteje
posegajo po njej. Letna rast proizvodnje embaliranih vod v svetovnem
merilu je kar 10 %. Potrošnja embaliranih vod v Evropi je med
najvišjimi v svetu, polnjenje embaliranih vod v Evropi dosega skoraj
tretjino svetovnega obsega. Leta
2013 smo po podatkih statističnega urada v Sloveniji popili skoraj
25 milijonov plastenk vode – čeprav čeprav iz naših pip teče
kakovostna pitna voda in se za ‘proizvodnjo’ litra vode v plastenki
porabi četrt litra nafte in tri litre vode, plastična embalaža kot
odpadek pa še dodatno onesnažuje okolje. »Industrija
ves čas intenzivno išče inovativne rešitve pakiranja, ki vodijo k
zniževanju količine porabljene plastike in zmanjšanju vpliva na
okolje,« povedo na Mariborskem vodovodu.
Plastika,
tako kot tudi drugi materiali, namenjeni za stik z živili, lahko
sprošča v vodo različne snovi. Količina snovi, ki se sme
sproščati v živila, je zakonsko omejena. »Pretirana skrb je
odveč, pri plastenkah za vodo gre za sproščanje zelo nizkih
koncentracij snovi,« sporočajo na Nacionalnem inštitutu za zdravje
in razložijo: »Embalirana voda je sicer nadzorovana po nekoliko
strožjih kriterijih glede mikrobioloških parametrov, ker je možno,
da bo – preden bo uporabljena – dlje časa stala.«
Življenjska
tekočina, ki je ne cenimo dovolj
Dejstvo
je, da je večji del sveta pri uporabi vode ‘razvajen’, in da jo
obravnava precej lahkotno oziroma potratno. V podsaharski Afriki,
kjer je vode malo, ljudje v povprečju preživijo z 10 litri vode na
dan na osebo, v razvitem svetu je pogosto tudi 350 litrov ni dovolj.
Po poročanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj se bo
do leta 2030 s pomanjkanjem pitne vode soočalo že štiri milijarde
ljudi. Zaloge vode na svetu se krčijo, pitna voda pa danes
predstavlja le še odstotek celotne količine vode na našem planetu.
Če se v določenih delih sveta že dalj časa sprožajo vojne za
nafto, se je bati, da se bo kmalu začela vojna tudi za vodo. V
nekaterih delih Afrike je že izbruhnila.
Vlado
Kadunec