Zimski vrtovi: načrtovanje zimskega vrta od A do Ž

Zimski vrtovi povečujejo udobje in prostornino bivalnega prostora, hkrati pa nudijo poseben prostor za druženje. Izgradnja zimskega vrta je lahko načrtovana ali pa naknadna rešitev. Čeprav se večina za zimski vrt odloči v želji po večji bivalni površini, pa z njo lahko odpravimo tudi nekatere težave, kot so zamakanje betonskih plošč balkonov teras, odstopanje keramike, poledenelost v zimskem času …

Načrtovanje tovrstnih ”okraskov” stanovanjskih objektov naj bo smiselno. Treba je razmisliti o uporabnosti, videzu, prilagoditvi arhitekturi in okolju ter energetski učinkovitosti z možnostmi zagotavljanja primerne vlage in prezračevanja.

---

Pod izrazom ”zimski vrt” si vsakdo predstavlja različno. Tokrat smo se v članku posvetili zimskim vrtovom v najširšem pomenu besede. Vključili smo ”prave” zimske vrtove, pa tudi zasteklitve balkonov, teras, vhodov in nadstreškov. Pogosto se te dele stanovanjske stavbe imenuje tudi z izrazom steklenjak, a ta izraz pomeni bolj prostor za gojenje rastlin, sadik, zelenjave. Pa imata kljub temu tako steklenjak kot zimski vrt kar nekaj skupnih izhodišč, tako v smislu uporabe kot same izgradnje.

---

Kako in kam?

Pri gradnji stanovanjskih objektov je zakonsko predpisano in tudi priporočljivo, da so površine z največ zasteklitvami orientirane na jug. To velja tudi pri gradnji zimskega vrta ali zasteklitve na obstoječem, že izdelanem balkonu, terasi, nadstrešku … Pri slednjih je investitor še dodatno omejen na obstoječe stanje, kateremu je treba prilagajati zasteklitev. Na splošno velja, da je streha zimskega vrta, še posebej večjih tlorisnih površin, lahko težavna za izvedbo tesnjenja. V teh primerih se priporoča vgradnja fiksnih in toplotno izoliranih streh z vgrajenim enim ali več strešnimi okni.

Novogradnje – obstoječi objekti in izvedbe

Investitor se v prvi fazi sreča z načrtovanjem. To je prisotno tako pri novogradnjah kot pri urejanju obstoječega stanja. Sledi vprašanje, kaj z zimskim vrtom želimo pridobiti in početi.

Pri novogradnjah celoten objekt skupaj z zimskim vrtom rešuje projektant tako v smislu videza kot energetsko varčne gradnje, po predhodnih željah investitorja. Investitor mora že na samem začetku vedeti, čemu bo zimski vrt služil in kakšna bo njegova vloga.

Pri obnovi ali vključevanju zimskega vrta v obstoječ objekt je investitor največkrat omejen na določeno površino oziroma prostor. Z današnjimi tehnologijami gradnje in materiali, ki so na trgu, se da izdelati skoraj vse, seveda pa so realne možnosti odvisne od finančnih zmožnosti lastnika.

Zimski vrt se lahko izdela v vsaj treh izvedbah ali v kombinacijah:

• Hladen zimski vrt; pozimi ni primeren za bivanje, saj so temperature v njem prenizke. Povprečna temperatura hladnega zimskega vrta znaša okoli 5°C in se ga načeloma ne ogreva, razen v primeru ekstremno nizkih zunanjih temperatur. Takšen zimski vrt je pozimi primeren le za prezimovanje na mraz občutljivih rastlin.

• Zmeren zimski vrt; je pozimi namenjen tako prezimovanju rastlin kot tudi bivanju ob sončnih dneh. Temperature v njem so še vedo dokaj nizke in se gibljejo med 12 in 17°C. Za doseganje takšnih temperatur je tako zastekljen prostor treba občasno dogrevati.

• Topel zimski vrt; je čez vse leto namenjen tako bivanju kot tudi gojenju rastlin (predvsem tropskih). Zimske temperature v prostoru se gibljejo med 18 in 24°C, zato je treba prostor pozimi ogrevati.

Zakonodaja

V primeru novogradnje so vse rešitve v zvezi zasteklitvami že podane v Projektu za gradbeno dovoljenje (PGD) in v Projektu za izvedbo (PZI). V primeru investicij v dodatno gradnjo zimskega vrta v obstoječi stanovanjski objekt pa velja slednje (povzetek veljavne zakonodaje):

• V primeru zasteklitev obstoječih balkonov, nadstreškov in teras ali postavitev slednjih do površine 20 m² se investicije smatrajo kot vzdrževalna dela in zanje ni potrebnih nobenih dovoljenj.

• Za investicije v urejanje ali preurejanje obstoječih prostorov velikosti tlorisne površine od 21 do 50 m² je treba pridobiti enostavno gradbeno dovoljenje, kar se ureja na pristojni Upravni enoti (priloži se skica in odda vloga).

• Pri gradnji večjih objektov, površin nad 50 m², med katere spadajo tudi zastekleni objekti ali deli objektov, ki se postavljajo k že obstoječim objektom, pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje s popolno projektno dokumentacijo.

Poleg naštetega je smiselno upoštevati še predpise, ki urejajo samo izvedbo ter uporabo vgrajenih elementov, predvsem pa najvišje dovoljene toplotne prehodnosti vgrajenih vertikalnih oken ali balkonskih vrat in zimskih vrtov z okvirji iz lesa ali umetne mase.

Upoštevati je treba še način vgradnje po sistemu tesnjenja v treh ravninah oziroma RAL vgradnja To je posebej pomembno v primerih, kjer površina zimskega vrta je ali postane kondencioniran del površine stavbe (v kolikor je zimski vrt ogrevan s skupnim sistemom ogrevanja). Ob tem je treba še upoštevati Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji, po katerem mora biti zagotovljeno predpisano senčenje in možnost jutranjega ali nočnega prezračevanja.

Od vsega naštetega je treba upoštevati še zahteve za fiksne zasteklitve in steklene strehe, ki naj imajo toplotno prehodnost »U_{g max}« največ 1,4 W/m²K.

Dobra toplotna izolativnost tal

Izvedba energetsko učinkovitega zimskega vrta zahteva tudi dobro toplotno izolativnost tal. Ta mora biti vedno kakovostno in zadostno izvedena, četudi bo zimski vrt neogrevan in ne glede na to, ali bo postavljen na dvignjeno ploščo ali na ploščo na tleh. Je pa res, da je priporočljivo, da ima ogrevan zimski vrt (še posebej tisti s talnim ogrevanjem) več toplotne izolacije kot neogrevan. Zadostna toplotna izolacija bo namreč tudi brez ogrevanja dajala občutek višje temperature v nogah in prijetnejše počutje.

Vlažnost zimskih vrtov

Investicija v zimske vrtove skupaj z izvedbo in materiali je zelo poenostavljena, v kolikor zimski vrt ni ogrevan. Takrat je treba zagotoviti zadostno tesnjenje z nosilno konstrukcijo, možnost prezračevanja in čiščenja. Pri novogradnjah je poleg naštetega treba še preprečiti toplotne mostove in nosilno konstrukcijo zimskega vrta celo fizično ločiti od bivalnega dela objektov ali to konstrukcijo ločiti s primernimi toplotno izolacijskimi »distančnimi« elementi.

Tudi v zimskem vrtu je treba zagotoviti prezračevanje, kot ga določa zakonodaja (n = 0,2 h^-1, ko v prostorih ni nikogar in do n = 0,6 h^-1 ob prisotnosti ljudi) in primerno vlažnost (od 35 do 55 %, pri temperaturi 20°C). Vsaka od treh naštetih izvedb zimskega vrta zahteva primerno vlažnost zraka s primernim in zadostnim prezračevanjem. Za to je treba poskrbeti še posebej takrat, ko se zapira balkone, terase in vhode ter s tem bivalne prostore, ki so bili do sedaj prezračevani na prepih. Le na ta način se lahko doseže primeren zdravstveno-higienski minimum.

Na visoko vlago v zimskem vrtu poleg nezadostnega prezračevanja lahko vpliva tudi sušenje gradbenih materialov in sten hiše (predvsem pri novogradnjah), ki je bila pred gradnjo zimskega vrta zunanja in je po investiciji v zastekljevanje prevzela lastnost notranje stene. Za popolno izsušitev takšne stene je potrebnih 12 mesecev ali več.

Povišana vlaga je lahko tudi rezultat povezanosti zimskega vrta neposredno s kuhinjo ali ostalimi bivalnimi prostori, v katerih se proizvaja več vlage. Lahko pa višjo vlažnost povzročajo tudi številne rastline, za katere se v zimskem vrtu največkrat najde mesto čez celo leto.

Zimski vrt se prezračuje enako intenzivno kot druge prostore

Pri naravnem prezračevanju na prepih se priporoča odpiranje oken in vrat na stežaj vsaj 2 do 5 krat na dan po 3 do 5 minut. V zimskem času, pri nižjih temperaturah in ob vetrovnih dneh je čas prezračevanja krajši, pri višjih temperaturah in bolj mirnem vremenu pa daljši. Še posebej je prezračevanje nujno pri večji vsebnosti vlage v prostorih, ki se pojavi pri kuhanju, tuširanju, umivanju in kopanju ter pri sušenju perila in ta vlaga preide v zimski vrt. Prezračevanje zimskih vrtov je torej treba izvajati v enaki intenziteti kot pri vseh ostalih bivalnih prostorih stanovanjske hiše.

Senčenje

Poleg pravilne orientacije zimskega vrta in prezračevanja je treba razmišljati tudi o senčenju. Le-to naj bo intenzivno – senčenje z naravnimi senčili (listnato drevje) ali z zunanjimi senčili (rolete, skreen senčila, zunanje rolete …). Senčenje zgolj z notranjimi senčili (žaluzije, zavese …) se odsvetuje, saj nimajo pravega učinka senčenja, zakonsko pa tak način senčenja ni niti dovoljen.

Za konec še – čiščenje

Po tem, ko je investitor rešil že skoraj vsa vprašanja v zvezi z videzom in samo izvedbo zimskega vrta, se mora vprašati še o načinu čiščenja zasteklitev in okvirjev stekel ali oken z zunanje strani in morebitno vzdrževanje. Celotna izvedba naj bo postavljena tako, da bo strošek čiščenja čim nižji in praktično izvedljiv, morda tudi s strani lastnika.

Le pravilno načrtovan in v energetskem smislu primeren zimski vrt bo dajal uporabniku praktičen namen uporabe, neizmerno udobje in bo vplival na minimalne stroške celotnega gospodinjstva.

Dominik Pongračič, energetski svetovalec, ENSVET

Viri:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/krajinska-arhitektura/dn_benedik_petra.pdf
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb
Tehnične smernice TSG – 1 – 004:2010