V luči prizadevanj za boljšo kakovost zraka v Ljubljani je bila izdelana študija o koncentracijah dušikovega oksida in črnega ogljika. Kakovost zraka v prestolnici je sicer slaba, vendar stanje, tudi zaradi angažiranja mestne občine, ni tako zaskrbljujoče.
Merjenje onesnaženja
Študijo Nitrogen Dioxide and Black Carbon Concentrations in Ljubljana so pripravili na Filozofski fakulteti in podjetju Aerosol, predstavljena pa je bila v sklopu dogodka, ki ga je organizirala Cipra Slovenija. Črni ogljik so saje v zraku, ki nastanejo zaradi nepopolnega izgorevanja in so neposredni pokazatelj onesnaženosti zraka. Avtorji izpostavljajo večji vpliv položaja ljubljanske kotline na onesnaženost zraka kot pa slaba kurišča biomase in stare avtomobile.
Boljši zrak v središču Ljubljane
Produkcija črnega ogljika je v mestu enakomerno razporejena, pri prometu pa so povišane koncentracije neposredno ob cesti. Z oddaljenostjo od prometnic se koncentracije približajo nivoju celotnega mesta. Po omejitvi prometa na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika zmanjšale za 70 %, s čimer se je izboljšala tudi kakovost življenja v mestnem središču. K izboljšanju kakovosti zraka je pripomogel tudi razvoj mreže daljinskega ogrevanja in opustitev premoga kot glavnega vira ogrevanja domov.
Vpliv Ljubljanske kotline
Na kakovost zraka v Ljubljani izdatno vplivajo meteorološki pogoji Ljubljanske kotline. Mešalna plast zraka nad kotlino je nižja od lokalnih hribov na obrobju. V primerjavi s Parizom ima Ljubljana slabšo kvaliteto zraka, koncentracije na regionalnem ozadju Ljubljane pa so primerljive vrednostim iz Pariza. Dodaten vpliv na onesnaženost ima tudi pojav toplotnega otoka, kjer se segreti zrak dviga, iz okolice pa pihajo proti središču vetrovi, ki onesnažen zrak zadržujejo v mestu.
Vir: Cipra Slovenija
