Znate nabirati gobe – tako, kot je dovoljeno?
Slovenija je ena od najbolj gozdnatih držav v Evropi. Izjemna raznolikost rastlinskega in živalskega sveta predstavlja bogastvo, ki ga lahko izkoriščamo ne samo za lesno-predelovalno industrijo, pač pa je to vir aktivnega preživljanja prostega časa, rekreacije, nabiranja gozdnih plodov, turizma, itd. Vsak od nas mora pri teh aktivnostih z gozdom in njegovimi dobrinami ravnati skrbno.
Neprimerno obnašanje gobarjev
Trenutno je zaradi dobre sezone zelo aktualno nabiranje gob v gozdovih, zato se v določenih predelih srečujemo z velikim številom gobarjev. “Ti ob neprimernem obnašanju, nespoštovanju predpisov z vožnjo po gozdnih prometnicah, nepravilnim parkiranjem ter drugimi neprimernimi aktivnostmi, posegi in obnašanjem uničujejo gozd ter ovirajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi,” sporočajo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V Sloveniji je po Zakonu o gozdovih poleg lastnikov gozdov izkoriščanje nekaterih funkcij (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.) oz. raba gozdov pod določenimi pogoji dovoljena tudi nelastnikom gozdov. Nespoštovanje pravil obnašanja in rabe gozda ruši ravnotežje med interesi lastnikov in nelastnikov gozdov ter škoduje našemu največjemu naravnemu bogastvu.
MKGP zato skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije v letošnjem letu pod geslom »Skrbno z gozdom« izvaja ozaveščevalno kampanjo o skrbnem ravnanju in obnašanju v gozdu.
Gozdarska škoda – in nevarnosti
Neprimerno in nepazljivo početje je še posebej moteče v gozdovih, kjer lastniki izvajajo sanitarno sečnjo in obnovo v preteklih ujmah prizadetih gozdov. Pri tem so na deloviščih lahko tudi nevarnosti in tveganja za poškodbe ljudi, česar se morajo obiskovalci resno zavedati. “Obiskovalci pri nabiranju gozdnih plodov tudi pogosto poškodujejo pomlajene gozdne površine in s temo onemogočajo pomlajevanje, kar za lastnike predstavlja tudi gospodarsko škodo. Neprimerno vedenje, gibanje po celotni površini gozdov, predvsem pa ustvarjanje prekomernega in nepotrebnega hrupa v gozdu tudi močno vznemirjajo prostoživečo divjad in motijo njene življenjske cikle,” še navajajo.
Nadzor nad gobarji in kršitve
Do kršitev predpisov o nabiranju samoniklih gliv prihaja predvsem v času njihove intenzivne rasti, ki je sezonska ter časovno in krajevno nepredvidljiva. “Število prekrškov je odvisno od gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske omejitve, kljub temu, da jo poznajo, kršitve ostalih določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv in Uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah pa so redke in jih je vsako leto manj. Pogostejše so kršitve zaradi nedovoljene vožnje v naravnem okolju, saj nekateri nabiralci uporabljajo gozdne ceste v nasprotju z režimom uporabe (vozijo po gozdnih cestah, ki so razen za gospodarjenje z gozdom zaprte za promet, kar je označeno s prometnimi znaki), vozijo po gozdnih vlakah ali pa nedovoljeno parkirajo v naravnem okolju,” sporočajo z Ministrstva.
Največ 2 kg gob na dan
Nadzor nabiranja gob ter nabiranja plodov, zelnatih rastlin in mahov gozdarska inšpekcija vrši gozdarska inšpekcija. Običajno gozdarska inšpekcija hkrati vrši tudi nadzor vožnje v naravnem okolju. Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, prepovedana je uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.
Za kršitve določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv je zagrožena globa 208,65 EUR.
Nadzor nad določbami Uredbe o varstvu samoniklih gliv je deljen – vršita ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat RS okolje in prostor, nadzorne službe za varstvo parkov ter pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. V prvi vrsti pa je pomembno zavedanje in spremenjen odnos določenih obiskovalcev do spoštovanja predpisov in zasebne lastnine. S tem bomo vsi skupaj prispevali k ohranjanju gozdov in vsega kar je v njih in z njim povezano.
Vir: MKGP
