Zdravju škodljivo: zrak!

22. oktobra, 2016 AKTUALNO 0

22. oktobra, 2016

<![CDATA[Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri – kurišča in neugodni klimatski pogoji.
Vplivi delcev na zdravje
Delci vstopajo v telo prek dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. Povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ali astme). Pri dolgotrajni izpostavljenosti kronična vnetna rekcija povzroči trajne okvare pljučnega parenhima oziroma zmanjšanje pljučne funkcije.

Izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev je povezana z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme in dokazano povzroča pojav pljučnega raka.

Ogrožena niso le dihala

Najmanjši delci iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, organe, kjer povzročajo vnetje.
Povzročajo in pospešujejo tudi nastanek ateroskleroze.
Mediatorji vnetnega/oksidativnega stresa, ki se prične v pljučih, se razširijo v sistemski krvni obtok. Posledice v krvi so med drugim večja viskoznost, nastanek krvnih strdkov, zvišan krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi.
Zaradi stimulacije avtonomnega živčevja v pljučih se poveča delovanje simpatikusa.
Delci povzročajo motnje srčnega ritma in srčni infarkt.

Delci večajo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, srca in ožilja.

Učinek delcev na zdravje pa je odvisen od koncentracije delcev in časa izpostavljenosti. Stalna izpostavljenost bolj ogroža naše zdravje kot enkratna izpostavljenost visokim koncentracijam. Z ustreznim samozaščitnim ravnanjem ob povečani onesnaženosti zraka z delci lahko škodljive učinke zmanjšamo.
Priporočila za zmanjšanje škodljivih učinkov onesnaženega zraka
Vsi prebivalci, zlasti pa ranljive skupine (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci upoštevajmo naslednja priporočila NIJZ:

Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka;
Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;
Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;
V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;
Če imamo vgrajene ventilacijske sisteme, moramo v njih uporabljati za delce visoko učinkovite HEPA filtre;
Bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja (običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico);
Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba napore zmanjšati;
Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

Kje v Sloveniji je zrak najbolj onesnažen?
Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Za ta območja ter za Koper in Novo Gorico ARSO pripravlja napoved verjetnosti preseganja mejne vrednosti, dostopna na njihovi spletni strani.