Mednarodni dan zadružništva
Ob Mednarodnem dnevu zadružništva 2018 Urbane brade vabijo na srečanje zadrug, ki bo v soboto 7. julija 2018 ob 10.00 v prostorih Zadruge BikeLab v Mariboru.
“Zadruge v Sloveniji smo del svetovnega zadružnega gibanja in tudi letos praznujemo skupaj z več kot milijardo zadružnikov po svetu povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Že 96. leto zapored se obeležuje Mednarodni dan zadružništva. Prvo soboto v mesecu juliju, letos torej 7. julija. Tema letošnje obeležitve je »trajnostna potrošnja in proizvodnja storitev in proizvodov« s skupnim sloganom S sodelovanjem do vzdržnih skupnosti!” poudarjajo Urbane brazde ob vabilu k udeležbi na dogodku.
Zadruge pomenijo lepše in prijaznejše poslovno okolje
Raznovrstne zadruge po svetu poslovno povezujejo milijardo članov, zaposlujejo 250 milijonov delavcev in zagotavljajo storitve okoli trem milijardam ljudi. Združeni narodi so prvo soboto v juliju razglasili za mednarodni dan zadrug.
Zadružništvo (kooperativa) je zaradi nestabilnosti v gospodarstvu danes bolj aktualno kot je bilo pred leti, ko so imele zadruge v javnosti negativen prizvok, saj so jih pri nas tesno povezovali z bivšim režimom. Na trgu sicer delujejo podobno kot ostala podjetja, a se od njih razlikujejo, ker slonijo na drugačnih principih kot ‘navadna’ podjetja. Usmerjene so predvsem v razvoj lokalnega okolja.
Osnovni namen ni ustvarjanje dobička
»Razvoj zadrug je neprimerljiv z razvojem običajnega podjetja, kjer je na prvem mestu profit in širjenje dejavnosti. Zadružništvo temelji na principih trajnosti, skrbi za razvoj lokalnega okolja in ohranjanju delovnih mest. Zadruge po vsem svetu zaposlujejo približno 20% več ljudi, kot multinacionalke. Ta oblika poslovnega povezovanja se je razvila na krilih kriznih obdobij v gospodarstvu, ko so ljudje pričeli iskati nove poti povezovanja. Zadruge se vedno rodijo zaradi potreb ljudi, in ne kapitala, krizna obdobja pa so pričakale razmeroma dobro pripravljene in so se izkazale kot najbolj odporne na pretrese v gospodarstvu,« je Belgijec Bruno Roelants, eden vodilnih strokovnjakov
za zadružništvo na svetu, povedal za Primorske novice.
Skupaj močnejši
Kot nam pove mag. Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije, kjer ima zadružništvo 140 letno tradicijo, je zadruga oblika podjetja, v katero se člani združujejo prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj močnejši, uspešnejši in konkurenčnejši na trgu. Koristi takega povezovanja so v prihrankih, ki omogočajo povečanje obsega poslovanja in izboljšan pogajalski položaj članov na trgu. Člani so hkrati njeni lastniki in enakovredni upravljavci. Niso le vlagatelji kapitala, ampak v prvi vrsti uporabniki njenih storitev, kot dobavitelji, odjemalci ali delavci.
»Zadruga je podjetje, ki s skupnim nastopom omogoča vključevanje različnih gospodarskih subjektov v tržno gospodarstvo. Člani s samostojnim nastopom na trgu ne bi mogli doseči takih rezultatov ali pa bi jih dosegli v manjšem obsegu. Zadruga zagotavlja članom demokratično upravo, medtem ko je v nezadružnih organizacijah glasovalna pravica neenakomerno razdeljena oziroma odvisna od vloženega kapitala,« pojasni.
Zadružništvo postaja v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika poslovnega združevanja na najrazličnejših področjih. Zadruge so pri nas najbolj razširjene na področju kmetijstva in gozdarstva kot oblika povezovanja kmetov in predelovalcev hrane. Skrbijo za dolgoročen odkup kmetijskih proizvodov in zagotavljajo sledljivost pridelave kakovostne in varne hrane za potrošnika. Slovenske zadruge imajo lastne trgovine, prek katerih oskrbujejo predvsem podeželje ter prispevajo k njegovi ohranitvi in poseljenosti, saj zaposlujejo približno tri tisoč ljudi. Preko njih poteka odkup in prodaja več kot tri četrtine tržno pridelane slovenske hrane.
Vlado Kadunec
Članek je bil v prvotni obliki objavljen v reviji Eko dežela, julij 2015, za spletni članek pa je dodan letošnji dogodek, povzet po brazde.org
