17. marca je z delovanjem študijski krožek Pragozdovi, čigar namen je, da se spoznamo s pragozdovi v Sloveniji.
Študijski krožek je dostopen vsem
Študijski krožek je neformalna oblika izobraževanja odraslih. Razvili so se na Švedskem in se zaradi svoje zanimivosti in uspešnosti razširili po vsem svetu. Tudi pri nas so stalnica že vrsto let. “V ŠK Pragozd se bomo spoznali s skrivnostmi Pragozdov v naši državi, jih obiskali in skušali razumeti njihovo delovanje. Predvsem pa se imeli lepo v družbi z drevesi,” so povedali organizatorji, z mentorjem Jožetom Prahom na čelu.
Skrivnosti slovenskih pragozdov
Člani študijskega krožka Pragozdovi bodo spoznali skrivnosti slovenskih pragozdov in pragozdnih ostankov, jih obiskali in skušali razumeti njihovo delovanje. Prvo srečanje so izkoristili za spoznavanje Bohorja in določitev študijskih ter akcijskih ciljev.
Zavarovani ostanki pragozdov večinoma na Kočevskem
Pragozdov imamo v Sloveniji več, sicer so po površini majhni, vendar je v njih ohranjena prvobitna narava. Največ jih je v okolici Kočevja.
Kočevski pragozdovi se nahajajo na pobočjih Goteniške gore, Stojne in Roga. Zavarovani ostanki so: Borovška gora s pragozdom Krokar, pragozd Stmec, Prelesnikova koliševka pod vznožjem Roga, pragozd Kopa, pragozd Pečka in Rajhenavski pragozd z mogočno jelko in bukovim sestojem, ki je zaščiten že od leta 1892.
Poleg teh pa so v Sloveniji pragozdovi še na nekaterih drugih lokacijah: Bukov vrh v Trnovskem gozdu pod Golaki, Ždrolc na Snežniku, pragozd Gorjanci na Trdinovem vrhu, Ravna gora na Gorjancih, Krakovski pragozd, pragozd Donačka gora, pragozd Belinovec in pragozd Šumik na Pohorju.
Več info o študijskem krožku Pragozd na: zgds.si
