ZA zdravo srce

Po poti, ki vodi do zdravega srca! je geslo ob letošnjem svetovnem dnevu srca, ki je 29. septembra. Bolezni srca in ožilja so v današnjem, razvitem svetu še vedno pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti. Kot poudarjajo strokovnjaki, je veliko teh bolezni možno preprečiti z ustreznim življenjskim slogom.

Za obeležitev letošnjega svetovnega dneva srca je Svetovna zveza za srce (World Heart Federation) pripravila pobudo, katere cilj je, da se do leta 2025 za vsaj 25% zmanjša prezgodnja umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.

Večino srčno-žilnih bolezni povzročajo dejavniki tveganja, ki se jih lahko nadzoruje ali zdravi.

Takšni so:

• Visok krvni pritisk. Po ocenah ima globalno gledano previsok krvni pritisk kar en bilijon ljudi, od tega dve tretjini v razvitih državah. Visok krvni pritisk je eden najbolj pogostih vzrokov prezgodnje smrti in problem narašča. Leta 2015 bo po ocenah kar 1,56 bilijona ljudi imelo previsok krvni pritisk. Ljudje s to težavo so bolj dovzetni za diabetes. Visok krvni tlak ima tudi drugo ime – skriti ubijalec, saj je pogosto brez očitnih znakov in simptomov, zato je pomembno, da ga pogosto merimo.
• Holesterol. Povišan holesterol povečuje tveganje za srčne bolezni in za infarkt. Povišan holesterol v svetu povzroči eno tretjino ishemične bolezni srca (nezadostna prekrvavljenost srca). Holesterol je večji problem v bolj razvitih državah – v manj razvitih državah se s tem problemom sooča 25% odraslih, medtem ko ima v razvitih državah več kot polovica odraslih ljudi težave s povišanim holesterolom.
• Kajenje. Po ocenah naj bi kajenje povzročilo okoli 10% vseh srčno-žilnih bolezni. Tveganje za to je večje pri ženskih kadilkah, mladih moških in pri verižnih kadilcih. Dve leti po prenehanju kajenja je tveganje bistveno nižje, petnajst let po prenehanju pa se stopnja tveganja vrne na nivo nekadilca.
• Fizična neaktivnost. Nezadostna fizična aktivnost je vse tisto, kar je manj kot petkrat na teden po vsaj 30 minut zmerne aktivnosti oziroma manj kot trikrat na teden po dvajset minut energične aktivnosti. Pri tistih, ki niso fizično aktivni, je stopnja smrtnosti večja za 20 do 30% v primerjavi s tistimi, ki so fizično aktivni.

• Diabetes. Tveganje za srčnožilne bolezni je pri ljudeh z diabetesom dva do trikrat večje, med njimi pa so bolj kot moški za bolezni dovzetne ženske. Tveganje se povečuje premosorazmerno z vrednostjo glukoze v krvi.

• Prekomerna teža. Debelost je močno povezana z glavnimi dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni, kot so visok krvni tlak, diabetes tipa 2, intoleranca na glukozo, dislipidemija (motnja v presnovi maščob).

Dejavniki višjega tveganje za srčno-žilne bolezni, ki jih ne moremo nadzorovati:

• Starost. Tveganje za bolezni srca in ožilja se s starostjo povečuje.

• Spol. Moški imajo več možnosti za srčne bolezni kot ženske v predmenopavzalni fazi, kasneje (po menopavzi) pa je tveganje za srčne bolezni pri ženskah enako kot pri moških.

• Družinska zgodovina. Možnost srčnih bolezni je pri posamezniku odvisno tudi od njegove družine. V kolikor je imel bližnji sorodnik koronarno srčno bolezen ali infarkt pred 55. letom (moški) oziroma pred 65. letom (ženska), je tveganje povečano.

Več pa v aktualni številki revije Eko dežela, kjer objavljamo tudi intervju s prejemnikom srca Alojzem Meletom in s kirurgom dr. Gregorjem Poglajnom.