Za Slovenijo brez zavržene hrane

V
svetu se poleg ekonomske, finančne in socialne krize vse bolj
zavedamo tudi krize zavržene hrane. Hrana, ki je bila pridelana za
ljudi, do njih ne pride. Odpadna in zavržena hrana nastaja v vsej
prehranski verigi, od pridelovalca do gospodinjstva. Izgube so
ogromne, po podatkih svetovne organizacije za hrano (FAO) se letno
zavrže 1,3 milijarde ton hrane.

Posledično
zaradi zavržene hrane na svetovni ravni nastane 7 odstotkov oz 3,3
milijarde ton toplogrednih plinov. Zaskrbljujoči so tudi podatki
statističnega urada Republike Slovenije za leto 2013, ko smo zavrgli
149.000 ton hrane, preračunano na posameznega prebivalca 72
kilogramov. Še vedno pa je največ zavržene hrane v gospodinjstvih
in prav tu je velika priložnost za izboljšanja.

18.
januarja 2016 je v prostorih
Vlade Republike Slovenije potekal posvet za Slovenijo brez zavržene
hrane, ki ga je pripravila Vlada
Republike Slovenije v sodelovanju z organizacijami Hrana za življenje
(FFL), Ekologi brez meja in platformo SLOGA.
Udeleženci posveta, ki prihajajo iz različnih sektorjev – od
pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev, komunalnih in raziskovalnih
institucij, do humanitarnih in nevladnih organizacij – so enoglasno
podprli idejo o nadaljnjem sodelovanju na področju zmanjševanja
zavržene hrane.

V
uvodnem delu je predsednik vlade Republike Slovenije
dr.
Miro Cerar
poudaril: “Mene osebno zelo muči ta problem. Gre za primarno
moralno vprašanje, za moralni problem, kjer smo vsi zavezani k
ukrepanju.” Ministrica za okolje in prostor
Irena
Majcenje dodala, da se v zadnjih letih
količina zavržene hrane zmanjšuje a moramo vseeno ukrepati s
preprečevanjem, spodbujanjem rabe odpadkov kot surovin ter
zmanjšanjem odlaganja odpadkov.”
Urša
Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja je izpostavila potrebo po skupni
platformi, javni zavezi deležnikov in predvsem novo hierarhijo
ravnanja z odpadno hrano, “kjer poleg preprečevanja nastajanja
dajemo prednost rabi viškov hrane za ljudi ter pouporabo v
industriji in za krmo živali.” Albin
Keuc iz platforme razvojnih in humanitarnih organizacij SLOGAje poudaril, da se je Slovenija
zavezala globalnemu cilju prepoloviti količino živilskih odpadkov
do leta 2030, in da je pri tem pomembno, da mislimo na prehransko
pravičnost v svetu, kjer je še zmeraj 850 milijonov ljudi lačnih.
Matej
Poljanšek, Hrana za življenje (FFL),
je izpostavil pomen globalnega prizadevanja za razdeljevanje
kakovostne in zdrave hrane.

Vsi
sodelujoči so se strinjali, da je potrebno nadaljevati z dobrimi
praksami in jih po možnosti nadgraditi z novimi, ter izkazali
pripravljenost pri vzajemni pomoči z izkušnjami in znanjem.
Izpostavili so tudi potrebo po dodatnih sodelovanjih, podpornih
ukrepih ter sistemsko krepitev v smeri aktiviranja dodatnih virov.
Prepoznali so tudi potrebo po lajšanju davčnih bremen za donatorje
hrane, po krepitvi poročanja podatkov o količinah zavržene hrane
in po tem, kaj je potrebno narediti za obvezno poročanje rezultatov
sejalnih analiz. Humanitarne
organizacije ugotavljajo, da so socialne stiske čedalje večje in
vsako lajšanje trpljenja ljudi je dobrodošlo. “Spoštovanje in
dostojanstvo ljudi” so poudarili, “je na prvem mestu.”

Posvet
se je zaključil s pozivom k spodbujanju, izobraževanju in
ozaveščanju širše javnosti, krepitvi sodelovanja in vrednot –
predvsem za več spoštovanja do hrane.

Barbara Rudolf

Foto: Daniel Novakovič/STA.