V Sloveniji občudujemo uspešne podjetnike

“V Sloveniji ima dve tretjini prebivalstva pozitiven odnos do podjetništva, poslovne priložnosti jih zaznava četrtina, podjetniške namere v prihodnosti izkazuje le še 14 %, med ustaljenimi podjetniki pa je le še 7 % posameznikov,” je bilo izpostavljeno na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM 2016) za Slovenijo, ki je 20. aprila potekala na javni agenciji SPIRIT Slovenija.

Dve tretjini Slovencev ima pozitiven odnos do podjetništva

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki že 18 let omogoča temeljit vpogled v svet podjetništva. Rezultati kažejo, da v Sloveniji več kot dve tretjini odraslega prebivalstva verjame, da so uspešni podjetniki v družbi sprejeti in uživajo velik ugled, kar našo državo uvršča na 12. mesto v evropskem merilu, na prvem mestu pa je Irska s skoraj 85 %.

Med globalnimi regijami ima Evropa najmanjši delež ljudi, ki verjamejo, da je podjetništvo dobra izbira kariere (59 %), Slovenija pa se s 57 % uvršča približno na sredino lestvice v svetovnem in evropskem merilu. »Čeprav torej Slovenci spoštujejo uspešne podjetnike, v precej manjšem deležu verjamejo, da je to dobra poklicna izbira, je pojasnil prof. dr. Miroslav Rebernik, vodja slovenskega dela svetovne raziskave GEM.

»Slabo tudi zaznavajo poslovne priložnosti, saj samo četrtina odraslih prebivalcev meni, da so ali pa se bodo v naslednjih šestih mesecih v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti. V svetovnem merilu to pomeni rep lestvice – 59. mesto med 65 sodelujočimi državami. Na vrhu lestvice v Evropi je Švedska z 79 %, na dnu pa Grčija z manj kot 13 %,« je še dodal.

Lani pri nas narasel delež podjetnikov

Indeks TEA, s katerim merimo celotno zgodnjo podjetniško aktivnost, to je delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima novo podjetje, je v Sloveniji lani končno narasel na zelo optimističnih 8 %. A tudi s tem porastom se je Slovenija uvrstila šele na 48. mesto med 65 državami, ki so bile leta 2016 vključene v raziskavo GEM oziroma na 16. mesto med 27 sodelujočimi evropskimi državami. »Povečala se je predvsem zaradi nastajajočega podjetništva, kar vključuje posameznike, ki so storili prve korake k temu, da bodo v prihodnosti ustanovili svoje podjetje, ali pa so podjetje že formalno ustanovili, vendar ne pred več kot tremi meseci. Ker gre za zelo občutljivo obdobje, v katerem usahnejo številni podjetniški poskusi, je pomembno najti načine, da bi nastajajoče podjetnike opolnomočili, da na tej poti ostanejo in razvijejo podjetje, ki bo imelo objektivne možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in kakovosten razvoj,« je poudaril prof. dr. Rebernik.

Potreba po državni podpori

Raziskava še ugotavlja, da v Sloveniji podjetniške namere v prihodnosti izkazuje le še 14 %, med ustaljenimi podjetniki pa je potem v Sloveniji še samo 7 % posameznikov. »Da bi izgubo potenciala zmanjšali, potrebujemo posamezne specifično oblikovane podporne ukrepe v vsaki posamezni fazi podjetniškega procesa, saj splošna, neusmerjena podpora podjetnikom ne daje dovolj dobrih rezultatov,« je opozoril prof. dr. Rebernik, ki ob tem ugotavlja: »Žal se je v letu 2016 delež ustaljenih podjetnikov – to je tistih, ki imajo podjetje dlje kot tri leta in pol – v starostni skupini od 25 do 34 let precej zmanjšal in bistveno zaostaja za preostalimi proučevanimi skupinami držav. Tudi to nakazuje na močno potrebo po učinkoviti podpori vladnih politik in programov, v tem primeru še zlasti za scale-up fazo podjetniške aktivnosti.«

Raziskava, ki spremlja devet področij podjetniškega ekosistema je tudi pokazala, da je bila v letu 2016 večina teh področij še vedno ocenjena pod povprečjem držav članic EU, z izjemo dinamike notranjega trga, dostopa do fizične infrastrukture in v manjšem delu tudi podpore vladne politike. Najnižjo oceno je prejela kakovost izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo na osnovni ravni izobraževanja (s povprečno oceno 2,7 na lestvici od 1 do 9). Zato ostaja podjetniško izobraževanje še naprej eno ključnih področij, ki zahteva takojšnje ukrepanje, tudi zaradi razvoja spodbudne podjetniške kulture, kjer Slovenija še vedno najbolj zaostaja za povprečjem držav članic EU. Tudi zaradi tega bi morali pričeti sistematično uvajati primerne podjetniške vsebine na vseh ravneh izobraževalnega procesa ter vzgajati vrednote ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.

 

»Če želimo vzpostaviti dobro delujoč podjetniški ekosistem, je treba v oblikovanje podjetniških politik in ukrepov vključiti dejanske podjetnike in uveljaviti praktično usmerjene razvojne politike, ki bodo spodbujale podjetniško aktivnost ter sprotno spremljati uspešnost njihovega uresničevanja s pomočjo ustreznega sistema indikatorjev. Manj je treba tudi preferirati obstoječa, dominantna podjetja, saj tovrstne politike predstavljajo vstopne pregrade za nova podjetja in zmanjšujejo gospodarsko dinamiko,« je zaključil prof. dr. Rebernik.

Raziskavo so v letu 2016 podprli SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in delno tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviru raziskovalnega programa P5-0023 ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Vir: SPIRIT Slovenija