V soboto je v Kongresni dvorani Kristalne palače v BTC Cityju Ljubljana potekal že 2. mednarodni urbanočebelarski simpozij. Na celodnevnem srečanju so domači in tuji predavatelji razpravljali o pomenu, trendih in izzivih urbanega čebelarstva doma in izven naših meja. Udeleženci simpozija so se strinjali, da je dogodek izredno pomemben za razvoj urbanočebelarske panoge.
Po uspehu lanskega simpozija je zavod za kulturo in naturo Medtem ob podpori Mestne občine Ljubljana in družbe BTC ponovno organiziral mednarodni urbanočebelarski simpozij.
Tudi o glifosfatu
Strokovnjaki, čebelarji in ljubitelji čebelarstva so v sklopu trinajstih predavanj izvedeli več o novostih urbanega čebelarjenja v Ljubljani, njegovi zgodovini ter kako se čebelari v Berlinu in po svetu. Dotaknili so se izzivov urbanih čebelarjev, kot sta bolezen huda gniloba čebelje zalege in nevarnosti herbicida glifosfata. Med drugim so govorili tudi o čebelarskih tehnologijah ter o potrebnih spremembah čebelarske zakonodaje. Na čebelarstvo pa so pogledali tudi nekoliko nekonvencionalno z vidika filozofije na ravni človeka, inteligence in Zemlje.
Strokovni del je zaokrožilo dogajanje v preddverju, kjer si je bilo mogoče ogledati predstavitev knjige Barbare Bajd »Kranjska sivka – Čebelica od kod in kam?« ter razstavo tehnološke inovacije koridorja za preprečevanje čebeljega ropa Damirja Škrabana, obiskovalci pa so si lahko priskrbeli tudi svoj izvod pripomočka.
Več znanja in pozornosti za uspešno sobivanje ljudi in čebel v mestu
Gorazd Trušnovec, urbani čebelar in soustanovitelj zavoda Medtem je na simpoziju izpostavil: “Urbano čebelarjenje postaja vedno bolj priljubljeno v slovenski prestolnici kot tudi po svetovnih metropolah. Ob tem pa zaradi vse večje zgoščenosti lokacij zahteva še več znanja in pozornosti za uspešno sobivanje ljudi in čebel. Potrebno se je namreč zavedati, da so za čebelarjenje v mestu priporočeni tudi nekateri specifični pristopi.”
Podporniki, predavatelji in obiskovalci so se strinjali, da so tovrstni dogodki pomembni in da jih je potrebno spodbujati, da bi dosegli večjo prepoznavnost urbanega čebelarjenja in omogočili uspešnejše delo urbanim čebelarjem.
Dolga zgodovina čebelarstva v Ljubljani
Ob dolgoletni zgodovini čebelarstva na območju Ljubljane je bila med podporniki dogodka tudi Mestna občina Ljubljana, ki je v zadnjih letih začela spodbujati čebelarjenje z namenom povečanja in razvoja čebelarstva v urbanem jedru ter širšem mestnem območju.
Maruška Markovčič, višja svetovalka in snovalka Čebelje poti ter predstavnica Oddeleka za varstvo okolja MOL je na simpoziju povedala: »Urbano čebelarstvo v vedno večji meri postaja del vsakdana v Mestni občini Ljubljana. Je pomemben del našega projekta Čebelja pot, katerega glavno poslanstvo je osveščanje meščanov o pomenu čebel za naše preživetje, ohranjanje biodiverzitete in okolja. Čebelja pot, ki združuje 34 partnerjev, deluje po principu sinergije in predstavlja gibanje enako mislečih. S pomočjo urbanega čebelarjenja ljudje ponovno vzpostavljajo stik z naravo, ki nas obkroža.«
