Ura za Zemljo: letos jo posvetimo našim rekam
Svetovni sklad za naravo (WWF) je Uro za Zemljo začel leta 2007 na pobudo mesta Sydneyja, ko so prebivalci vodstvo mesta pozvali k delovanju za upočasnitev podnebnih sprememb. V lanski akciji je sodelovalo 187 držav, več kot 7.000 mest ter 38 mest na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
WWF in skavti združili moči
»WWF je vesel, da lahko tesno sodeluje s Svetovno organizacijo skavtskega gibanja(WOSM). Skrb za okolje je ena od osrednjih dejavnosti te organizacije, ki igra pomembno vlogo pri povezovanju ljudi z naravo,« je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. »S svojo bogato mrežo več kot 50 milijonov članov po vsem svetu se je WOSM pridružila WWF-u pri spodbujanju mladih k soustvarjanju trajnostne skrbi – za naš planet in vse nas.«
»WOSM s ponosom podpira projekt Ura za Zemljo, akcijo, ki je navdihnila milijone ljudi po vsem svetu, da ukrepajo in zaščitijo naš planet,« je povedal Ahmad Alhendawi, generalni sekretar WOSM. »Skavtsko gibanje je bilo vedno tesno povezano z naravo in zato smo navdušeni, da poglabljamo sodelovanje z WWF, največjo svetovno organizacijo, ki se bori za ohranjanje narave. S tem bomo dali mladim priložnost, da se naučijo več o okolju in spoznajo, kako lahko tudi sami pomagajo ustvariti boljši svet.«
Ne pozabimo na Muro
»Letos v Uri za Zemljo sodeluje tudi 20 slovenskih občin in mest,« je dejal Bojan Stojanović iz WWF Adria, vodja Ure za Zemljo v Sloveniji. »WWF je letošnjo akcijo usmeril na našo povezanost z Zemljo in naravo z sloganom #Connect2Earth, v Sloveniji pa smo to sporočilo nadgradili še z sloganom #Connect2Rivers, torej da se povežemo z našimi rekami. Tako smo na svetovni dan voda predali peticijo za ohranitev reke Mure z 77.310 podpisi, saj so sladkovodni ekosistemi pod največjim udarom, predvsem zaradi izgradnje hidroelektrarn, kar je povzročilo upad vrst v naših rekah za kar 81% v zadnjih 50 letih. Podobne težave imajo na Hrvaškem, kjer želijo na Dravi, ki skupaj z Muro in Donavo tvori evropsko Amazonko, prav tako zgraditi dve hidroelektrarni, zato smo začeli s peticijo tudi na Hrvaškem. Upamo, da nam bodo ljudje pomagali, da ohranimo to izjemno rečno področje tako edinstveno, kot je,« zaključuje Stojanović.
Vir: WWF