UNESCO je nedavno Muro na Avstrijskem Štajerskem razglasil kot biosferni rezervat. Naslednji in zadnji korak do končne zaščite ‘evropske Amazonke’ je, da se mora vseh pet držav skupaj prijaviti na UNESCO za biosferni rezervat Mura-Drava-Donava.
UNESCO je 19. junija v Parizu uradno razglasil 13.000 ha Mure in njenih dragocenih poplavnih ravnic v Avstriji kot biosferni rezervat. WWF pozdravlja priznanje kot pomemben preboj za varstvo narave in edinstveno priložnost za prebivalce celotne regije. Mura, ki povezuje Dravo na hrvaško-madžarski meji in kasneje teče skupaj z Dravo v Donavo, je v svojem štajerskem odseku izhodišče prihodnjega 1 milijona ha biosfernega rezervata – t. i. Amazonija Evrope.
Projekt petih držav – edinstven v Evropi
»Priznanje biosfernega rezervata doline Mure je pot do razvoja srednjeevropske vzorčne regije, kjer varstvo narave in trajnostni regionalni razvoj potekata pod okriljem UNESCA,« pravi Arno Mohl, vodja programa Mura-Drava-Donava na WWF. V ospredju tega prizadevanja je čezmejno varstvo pokrajine, ki je edinstvena v Evropi. Mura, Drava in Donava se raztezajo skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo in skupaj tvorijo vrstno in habitatno najbolj pestre dele naše celine. Naravna rečna dinamika stalno oblikuje nove habitate za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste; med njimi več kot 300 vrst ptic.
Še zadnji korak pred razglasitvijo biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava
Priznanje UNESCO-a odpravlja Avstriji še zadnje ovire, da postane del največje pobude za zaščito reke v Evropi. Na rečnih območjih Hrvaške in Madžarske je bil status biosfernega rezervata podeljen že leta 2012, kmalu pa sta mu sledila Srbija (2017) in Slovenija (2018). Naslednji in zadnji korak je, da se mora vseh pet držav skupaj prijaviti na UNESCO za biosferni rezervat Mura-Drava-Donava. Prijava je že v teku.
Biosferni rezervat na slovenski strani je že dokazal svojo moč. 30. maja je slovenska vlada naredila prvi korak k ustavitvi načrtovanja hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. Končno odločitev je vlada pojasnila, da bi to in poznejši hidroenergetski projekti nepovratno uničili edinstveno rečno pokrajino in nasprotovali ciljem UNESCA.
Poglejte si še video:
Vir: WWF CEE
