Triglavski ledenik in okolico Kredarice ‘olajšali’ za 380 kilogramov smeti
Na območju Triglavskih podov v osrčju Triglavskega narodnega parka je včeraj potekala prav posebna akcija. Več deset prostovoljcev in alpinistov ter izkušenih planincev je pod okriljem vseslovenske akcije Očistimo naše gore in njenih partnerjev združilo moči in, navkljub snegu, ki je zapadel minuli konec tedna, očistilo okolico Triglavskega doma na Kredarici in širše območje Triglavskega ledenika ter njegovih težje dostopnih predelov, v katerih so je tekom desetletij nabralo kar nekaj odpadkov.
Med njimi so se znašli tudi ostanki razbitin letala, izgubljen helikopterski tovor in novoletna girlanda.
Izkupiček akcije je 380 kilogramov odpadkov, ki so bili s pomočjo Slovenske vojske prepeljani v dolino, kjer jih je prevzela in za njih ustrezno poskrbela Komunala Bohinj.
Ozaveščenost planincev se povečuje
Kot je pokazala tokratna čistilna akcija, se ozaveščenost planincev povečuje. Udeleženci akcije so pobrali približno 380 kilogramov odpadkov večinoma starejšega datuma, starih več let oziroma celo desetletij. Med njimi je bilo največ konzerv, pločevink in plastenk, prostovoljci pa so našli tudi ostanke starega smerokaza, izgubljen helikopterski tovor, novoletno girlando in ostanke razbitin letala, ki so povezani s tragično nesrečo manjšega letala, ki je v Triglavski ledenik trčilo v osemdesetih letih.
Najvišji slovenski ledenik že več kot sedem desetletij, natančneje vse od leta 1946, opazujejo in proučujejo na Geografskem inštitutu Antona Melika, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ko so z meritvami začeli, je meril nekaj več kot 14 hektarjev. Danes Triglavski ledenik izginja, saj njegova površina meri manj kot hektar, kar je dvajsetkrat manj od tiste z začetka meritev.
Triglavski ledenik izginja
»V nekaj več kot sedmih desetletjih, odkar Triglavski ledenik opazujemo, se je njegova površina skrčila za več kot 20-krat in prostornina zmanjšala za več kot 200-krat. Glavni vzrok za to je dvig temperatur, ki je tolikšen, kot bi ledenik na vsakih 15 do 20 let prestavili za 100 višinskih metrov nižje proti dolini. Padavin je sicer dovolj, a se manjša njihov delež v snegu oziroma se krajša snežna sezona. Posledično se spreminjata tudi dolžini redilne in talilne dobe, ki sestavljata tako imenovano ledeniško leto. V zadnjih desetletjih talilna doba traja že pol leta oziroma se celo daljša,« je povedal Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in tudi vodnik ter inštruktor planinske vzgoje PZS.
Vir: Zavarovalnica Triglav, Foto: Mediaspeed/Zavarovalnica Triglav
