Svetovni dan voda: Naša prihodnost je odvisna tudi od vode

Ob Svetovnem dnevu voda je v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom ‘Ali ustava drži vodo?’ Osrednje vprašanje okrogle mize je bilo, kako naprej po vpisu pravice do pitne vode v ustavo in kdaj bo ta tudi v praksi zaščitena kot javno dobro in dostopna vsem?

Evropski poslanec in organizator dogodka dr. Igor Šoltes je uvodoma opozoril, da voda postaja ključna surovina 21. stoletja: »Medtem ko se je svetovno prebivalstvo v preteklem stoletju potrojilo, se je uporaba vode povečala kar za šestkrat. Tudi zato je vse bolj jasno, da ko govorimo o vodi, v resnici govorimo o naši prihodnosti, prihodnosti naših otrok in vnukov, blaginji in razvoju, pa tudi o položaju, ki ga bomo kot država imeli v svetu.«

Opozoril je tudi na primere iz prakse, kjer vse prevečkrat vidimo, da se mora zaščita narave, tudi vode, umakniti drugim interesom, kot je bilo v primeru Magne. »Zato je zelo pomembno, kako bodo detajli in malenkosti zapisane v zakonskih aktih, da ne bo manevrskega prostora za manipulacije in različne interpretacije.«

Na vodne vire vpliva tudi ravnanje z gozdovi, mokrišči, rekami

Predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik je opozorila, da žal še vedno ne vemo, kaj je vodni vir. »Tukaj nimamo enotnega razumevanja. Smo ga sicer zapisali v ustavo, a ga različno interpretiramo, definicija pa ni nikjer zapisana. Je to samo izvir, je to cel vodni krog?

Izpostavila je še, da pri usklajevanju z ustavo, potrebujemo čim širši pristop: »Kot primer naj omenim, da 50 % vode za oskrbo v Sloveniji prejmemo iz podzemnih voda. Zato je zelo pomembno tudi to, kaj delamo z gozdovi, mokrišči in našimi rekami. Pri prenosu v zakonodajo in podzakonske akte je treba mobilizirati vse te vidike. Predvsem pa moramo spreminjati tudi zavest ljudi in vedenje o tem.«

V zakonodaji odprtih še veliko vprašanj

Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije z Ministrstva za okolje in prostor je predstavil dogajanje na zakonodajnem področju. Vlada je z namenom kar najbolje implementirati določbo 70.a člena ustave imenovala komisijo, v kateri so med drugim predstavniki občin, zunanji strokovnjaki, predstavniki civilne iniciative. Do danes zakonodaja, ki bi ta člen udejanila v praksi, še ni pripravljena in implementirana, odprtih je še veliko vprašanj, ki jih je treba uskladiti, je pojasnil.

Je politika z zapisom vode v ustavo mislila iskreno?

Brane Golubović iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo je dejal, da je bil osnovni namen neformalne skupine posameznikov, ki so delovali kot prostovoljci, pozitiven pritisk na odločevalce za spremembo ustave. “Sprememba ustave je bila velik korak, na vrsti je politika, ki mora vključevati stroko, da se določba ustrezno implementira v praksi. Če smo v ustavo zapisali, da bomo trajnostno upravljali z vodami, ali je politika mislila z zapisom iskreno, ali je to naredila le zato, ker je bilo všečno? Država je namreč že povozila ustavno določbo z izdajo dovoljenja za gradnjo na ožjem vodovarstvenem področju,” je zaključil.

“Nismo ekoteroristi”

Naravovarstvenik in pisatelj Anton Komat je dejal, da je voda preveč pomembna za naše preživetje, da bi jo prepustili zgolj politikom, pravnikom in ekonomistom: »Okolje je naša prihodnost. Naravovarstveniki nismo zaviralci napredka in nismo ekoteroristi. Zavzemamo se za regulacijo in zaščito tistega, kar nam je še ostalo. To, da vse gledamo samo skozi ekonomsko logiko, je napačno. Ne pozabimo, da je voda ključna za naše preživetje, zato se ne pustimo peljati žejne čez vodo.«

Vir: Pisarna Evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa