Svetovni dan raka trebušne slinavke: “Naredimo krivuljo preživetja!”
Tudi letos tretji četrtek v novembru (15. novembra) obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke ali pankreasa, bolezni, o kateri v širši javnosti zelo malo govorimo. “Posledično nanjo ni nihče pozoren, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih. Za ilustracijo: pri raku dojk je odstotek preživetja več kot 80-odstoten! Naj bo tokratni svetovni dan priložnost, da spregovorimo o raku trebušne slinavke in ga postavimo na zemljevid!” pozivajo v Združenju EuropaColon Slovenija.
Bolniki povprečno živijo 4.6 meseca od diagnoze
Za rakom trebušne slinavke v Sloveniji je v letu 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena največjih. Povprečno bolniki živijo 4.6 mesecev od diagnoze.
“Za nameček naj povemo, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh ostalih
rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno stoji ravna črta. Skrajni čas je, da vsi, ki kakor koli sodelujemo pri obravnavi raka – to pa smo v resnici kar vsi – naredimo vse, da ta trend končno le spremenimo in iz ravne črte naredimo krivuljo navzgor. Kako? Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka,” pravijo na združenju.
Po njihovih besedah je razlogov za tako slabe rezultate zdravljenja in preživetja več, eden najpomembnejših pa
je gotovo v praviloma (pre)poznem odkrivanju bolezni. Simptomi so namreč pogosto nejasni in zlasti v začetnih stadijih jih ljudje pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo zadostne pozornosti.
Na kaj moramo biti pozorni?
“Vsekakor pa je potrebno biti pozoren zlasti na nenadno slabo počutje, ki traja dlje časa, na izrazito temen urin in svetlo, skoraj sivo blato, naglo nenamerno in občutno izgubljanje teže, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali na sredini hrbta. Prav slednja marsikoga zapelje in išče vzrok težav v slabi vzmetnici ali zaradi telovadbe pretegnjenih mišicah ter jih rešuje pri ortopedu, med čakanjem na pregled pa si pomaga z vse večjimi količinami sredstev proti bolečinam. Ni redko, da bolezen odkrije naključno prav ortoped po slikanju hrbtenice s CT,” pojasnjujejo. Da bi prej pomislili na možnost raka trebušne slinavke, je tudi eden od glavnih ciljev skupne kampanje, ki jo številna društva bolnikov z rakom po vsem svetu, med njimi tudi Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil, izvajajo prav v teh dneh. “Zelo pomembno je, da ob naštetih
težavah nikakor ne čakamo, ampak gremo k zdravniku, ki nas bo poslal na potrebne preiskave,” poudarjajo.
Simptomi: slabo počutje, temen urin, svetlo blato, izgubljanje teže, porumenelost kože, bolečine v žlički in na sredini hrbta.
Težka pot do diagnoze
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. “Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato še enkrat poudarjamo, kako pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj,” zaključijo na EuropaColon Slovenija.
