Zakaj so junija podrli toliko starih dreves?
Bralci so nas v tem mesecu opozorili na, po njihovem mnenju neupravičeno, podiranje in ‘obglavljanje’ starih dreves. Kaj se dogaja? Zakaj občine podirajo stara drevesa? Zakaj to ni dobro in kdaj je to nujno? Za pojasnila smo se obrnili na stroko in tudi Mestno občino Ljubljana, kjer je kar nekaj prahu dvignil posek dreves na Tržnici Koseze.
“V Sloveniji prihaja do vedno več neustreznega ravnanja z drevjem v urbanem prostoru. Dreves ne vdržujemo redno. Obglavljamo in sekamo jih, ne da bi dejansko zares preverili, ali smo zaznali prave probleme in ali smo res naredili vse, da bi imeli pred sabo ustrezne rešitve,” navaja doc. dr. Darja Matjašec z ljubljanske Biotehniške fakultete v svojem članku v Lokalne Ajdovščina.
Kako poteka posek dreves v občini – kdo ga naroči, kdo ga odobri?
“Pravi za ta odgovor je nekdo z občine. Te sicer zaenkrat nimajo vpliva na zasebna zemljišča, kjer lahko vsak dela, kar hoče, na javnih površinah pa je to drugače. V razvitem svetu sicer občine tudi na zasebnih zemljiščih ne smejo odstranjevati dreves brez dovoljenj,” nam odgovori Darja Matjašec.
“Obrezovanje in sečna dreves v občini je v pristojnosti občine, občinskih predpisov in občinske inšpekcije. Dejstvo je namreč, da marsikatero drevo ali drugi elementi zelenega sistema niso varovani v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON), temveč gre za “navadne” zelene površine,” odgovarjajo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor.
Na Mestni občini Ljubljana pojasnijo, da skrbijo za drevesa, redno spremljajo njihovo stanje in si jih prizadevajo ohraniti, če le okoliščine to dopuščajo. “Odstranjujemo samo drevesa v fazi odmiranja ali invazivne vrste dreves, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta dreves, ki na območju ne uspeva dobro, jih nadomestimo s primernejšo vrsto,” pravijo.
Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno proučijo vse možnosti, ki bi prispevale k ohranitvi drevesa: “V določenih primerih pa žal to ni mogoče, če ni primernih pogojev za rast drevesa, npr. premalo prostora (podzemnega ali nadzemnega), prisotnost določenih podzemnih komunalnih vodov v bližini ali na samem mestu, spremenjen prometni režim, preureditev površine … V takšnih primerih poskušamo drevo presaditi, če pa to ni možno, ga s tehtnim razlogom odstranimo in poskušamo nadomestiti z novim ali celo več drevesi, kakor tudi v primeru preureditve Tržnice Koseze.”
Novi Zakon o urejanju prostora
Novi Zakon o urejanju prostora daje poseben poudarek tovrstnemu urejanju prostora. Zakon uvaja poseben prostorski akt, t.i. Odlok o urejanju podobe naselij in krajine, ki je namenjen predvsem urejanju negradbenih posegov v prostor ter izgledu in funkcioniranju urbanega prostora. “S posebnim aktom želimo te vsebine izvzeti iz občinskih prostorskih načrtov, kjer ob načrtovanju grajenih struktur pogosto “potegnejo krajšo” in niso deležne tolikšne pozornosti in premisleka, čeprav gre v območjih, ki so že izgrajena in so visoko urbanizirana, za vprašanja, ki uporabnike prostora pogosto motijo bolj kot pa vprašanje objektov in drugih grajenih struktur,” pojasnjujejo na pristojenm ministrstvu.
Urejenost zelenic in parkov, postavljanje oglaševalskih objektov, gostinskih vrtov, vzdrževanje javnih površin, vse to so zelo aktualni problemi urejanja prostora. Občinam je s tem odlokom dana možnost, da se bolj posvetijo temu vidiku urejanja prostora, saj jim zakon tudi nalaga izvrševanje nadzora nad tem kako se odlok izvaja.
Dodaten/nov zakonski mehanizem na tem področju pa je tudi ukrep t.i. odreditve vzdrževanja, kjer se občinam daje možnost, da zaradi naslavljanja te problematike lastnikom zemljišč lahko odredijo izvedbo del, s katerimi naj svojo nepremičnino vrnejo v ustrezno stanje. “To med drugim vključuje tudi skrb za urejenost zelenega sistema, ki je marsikje predmet zanemarjanja ali pa nestrokovnega poseganja. Z Odlokom tako lahko občina med drugim določi tudi pogoje za izvajanje negradbenih posegov v prostor, zlasti glede urejanja in vzdrževanja zelenega sistema ter javnih površin. Z Odlokom lahko občine podrobneje predpišejo pogoje za sajenje in vzdrževanje dreves (obrezovanje, zalivanje, varovanje v času gradbenih posegov,itd.. Tak način ureditve imajo tudi druge evropske države, kjer občine na podlagi veljavnih standardov (DIN 18919, DIN 18920) in strokovne literature (npr. Mestno drevje, Šiftar A., 2011) v občinskih odlokih predpišejo pogoje za sajenje in vzdrževanje dreves,” še razlagajo na ministrstvu.
Ministrstvo za okolje in prostor je pristopilo k pripravi priporočil za ozelenitev mest in naselij, ki bodo služila pripravi občinskih prostorskih aktov.
Neusposobljeni posegi so večkrat vzrok za poškodbo drevesa
Drevesa na površinah, za katere ne skrbi mesto, so po besedah JP Snaga pogoste žrtve neustreznega obrezovanja oziroma drugega nepravilnega tretmaja neusposobljenih oseb, prebivalci pa nemalokrat tudi na mestnem drevju izvajajo samovoljne in nestrokovne posege. “Žal na teh površinah možnosti ukrepanja nimamo,” poudarja JP Snaga, ki ima za skrb za mestno drevje in parkovne gozdove posebno strokovno ekipo, v kateri je tudi certificran arborist.
V veliko pomoč pri vzdrževanju mestnega drevja je, kot dodajajo, digitalni kataster mestnih dreves – vsako od skoraj 70 tisoč dreves v MOL ima svojo številko, pod katero se vodijo številni podatki o njem (identifikacijska številka drevesa, podatki o vrsti, njegovi starosti, višini, obsegu, zdravju, dosedanjih posegih …). Vsako drevo na javnih površinah naši strokovnjaki enkrat na leto pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj. “Zmotno je torej prepričanje, da se stara drevesa odstranjujejo brez tehtnega premisleka, kot to včasih trdijo razne civilne iniciative,” poudarijo na JP Snaga.
Posek dreves na Tržnici Koseze
Zakaj so posekali drevesa? S kakšnim namenom? Občani na Facebooku v skupini ‘Proti obglavljanju dreves’ so se spraševali, kaj lahko naredijo, da bo tega v prihodnje čim manj oz. da do takih odločitev ne bo prišlo? Ali obstajajo kje tudi informacije javnega značaja, ki o takih stvareh obvestijo občane vnaprej oz. omogočajo vpogled v projekt?
Na MOL so nam v zvezi s tem pojasnili, da so v fazi projektiranja razširitve tržnične dejavnosti na območje pločnika med Vodnikovo cesto in obstoječo tržnico razmišljali o možnih rešitvah glede dreves, bodisi o ohranitvi obstoječih dreves bodisi zasaditvi novih. “K odločitvi za odstranitev obstoječih dreves je prispevalo več dejavnikov: obstoječe vrste dreves niso bile primerne za tržnično dejavnost, in sicer zaradi alergenosti in pogostega lomljenja vej; drevesa so bila poškodovana in neprimerna za nadaljnjo rast. Oba manjša javorja sta imela odlomljena vrhova, topol je rasel nesimetrično in enostransko, zato je obstajala nevarnost za podrtje ob poletnih neurjih,” razlagajo.
Po posvetu s predstavniki botaničnega vrta so se odločili, da štiri obstoječa drevesa nadomestijo z novimi. Projektna rešitev nove ureditve prostora z novimi velikimi kovinskimi stojnicami predvideva zasaditev 8 novih dreves vrste koprivovec, ki je primerna dejavnosti, ki se izvaja na območju. “Zasaditve bomo izvedli v skladu s standardi in pomembno je, da bomo novim drevesom s tem zagotovili dobre rastne razmere. Kot smo že navedli, so bila drevesa poškodovana in neprimerna za nadaljnjo rast,” še enkrat poudarijo za konec.
V Ljubljani so v zadnjem desetletju zasadili več kot 40.000 novih dreves. Toda, stara drevesa in nova drevesa ni vedno enako …
Pomen starih dreves – ekološka in čustvena vloga
En vidik predstavljajo predpisi s področja ohranjanja narave. “Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) ima podlago za ukrepanje le v primerih poseka tistih dreves v mestih, ki imajo status po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) npr. status drevesne naravne vrednote ali zavarovanega območja. ZON prepoveduje poškodovanje ali uničenje naravne vrednote in ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju,” pojasnijo na ministrstvu.
Kako pomembna so stara drevesa? Velikokrat namreč slišimo, da nič zato, če se jih poseka, saj ‘bomo zasadili nova’ …
Med naravne vrednote spadajo tudi nekatera drevesa v mestnih središčih, ki imajo status drevesne naravne vrednote, med zavarovana območja, ki se lahko nahajajo tudi v ali ob mestih pa štejemo npr. naravni spomenik ali narodni, regijski in krajinski park. Če bi posek drevesa pomenil poškodovanje ali uničenje drevesne naravne vrednote ali ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju, imajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pooblastilo odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja in v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Prav tako imajo pooblastilo odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti. 160. in 160. a člen Zakona o ohranjanju narave določata globe za te primere.
“Pomen mogočnih dreves je v razvitih kulturah jasno prepoznan že od pradavnine. Nenazadnje je posamezno veliko drevo (pa tudi gozdni sestoj) nudilo zavetje, identifikacijsko točko ter mesto različnih srečevanj. Preko zgodb in simbolnih pomenov se je krepila vloga drevesne vrste, v urbanih sredinah pa danes velja izpostaviti ekološko vlogo drevesa, tako posamezne entitete kot tudi linijske zasaditve (drevoreda). Ekološka vloga je izrazito vezana na starost in vitalnost drevesa, saj odraslo drevo bistveno drugače vpliva na mikroklimo kot mlado, majhno in manj olistano drevesce,” pojasnjuje doc. dr. Valentina Schmitzer z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Navaja dva ključna parametra, ki ekološko ovrednotita drevo, in sicer evapotranspiracijski potencial listne mase in s tem povezano senčenje pod drevesno krošnjo. “Nadomeščanje vitalnih starejših dreves z mladimi drevesi (pa čeprav gre za isto drevesno vrsto) zagotovo ni upravičeno ravnanje, saj ekosistemske storitve nadomestnih zasaditev niso primerljive. Vrednotenje pomena odraslega drevesa je kompleksna naloga, ki ne spaja le merljivih kazalcev (premer krošnje, vpliv na mikroklimo, senčenje) pač pa tudi subjektivno/čustveno/ videzno komponento. Slednja je za uporabnike prostora pogosto neprecenljiva,” še poudari strokovnjakinja.
O tej pripoveduje tudi Darja Matjašec, ki navaja primere iz tujine, kjer se številne iniciative v mestih borijo za mestna drevesa, ker ta zmanjšujejo onesnaževanje, povečujejo vrednost zemljišč in celo vplivajo na to, da se počutimo mlajši. Posek mestnega zelenja ali odstranitev majhnega žepnega parka po svetu in tudi pri nas nemalokrat sproži odpor domačinov.
Prebivalci so na drevesa v mestih navezani, drevesa poleg ekološke opravljajo tudi pomembno socialno funkcijo. Dokler jih ne posekajo zaradi načrta parkirišča, na primer.
V.B.
