Slovenske jame: nelegalen lov in odpadki

Po pregledu 15 slovenskih jam letos od julija do oktobra so odkrili številne kršitve: pasti za redke žuželke in olaganje odpadkov.

Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je skupaj s Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN), Policijo in jamarskimi društvi, vključenimi v Jamarsko zvezo Slovenije, od julija do oktobra izvajala akcijo nadzora podzemnih jam.

V sklopu akcije je bilo pregledanih skupno 15 jam, od tega vseh 10 jam iz seznama, ki je bil inšpekciji posredovan s strani ZRSVN in vsebuje jame, ki so po mnenju strokovnjakov trenutno najbolj ogrožene oziroma aktualne za nelegalni odlov živali.

Nedovoljen lov jamskih žuželk

V akciji je bil v kar šestih jamah ugotovljen nelegalni lov jamskih žuželk. V treh primerih so bile v svežih pasteh tudi že ujete živali v enem primeru so bile najdene sveže pasti brez živali, v enem so bile vidne le sledi pasti, ki jih je kršitelj že odnesel in enkrat so bile odkrite stare pasti, ki jih je kršitelj pustil v jami. Najdene pasti so bile iz jam odstranjene in predane policiji.

Kot izjemno problematično se je izkazalo ugotavljanje kršiteljev – postavljavcev nelegalnih pasti, saj jih na podlagi ogleda jame in pasti ni bilo mogoče ugotoviti. Inšpektorji zato kljub odkritim kršitvam niso imeli pravne podlage za izrek ukrepov ali glob. Na podlagi izvedene akcije nadzora podzemnih jam lahko sklepamo, da se v slovenskih jamah nedovoljen odlov podzemnih živali izvaja pogosto.

Odpadki v jamah

Odpadki so bili v jami najdeni v štirih jamah. Največja količina odpadkov je bila ocenjena v jami Ravnica, ki znaša kar približno 4.000 m3. V jami Golobinja pri Palčju gre za ocenjeno količino 50 m3, v Cukalovem breznu za 10 m3 ter v jami Zevanjščica za 6 m3. V preostalih 11 jamah odpadkov ni bilo, pri čemer je treba upoštevati, da je bil nabor jam v akciji prvenstveno usmerjen v ugotavljanje nelegalnega lova na jamske žuželke.

Odpadki, ki so bili evidentirani v jamah, so: komunalni, gradbeni, gume, deli izrabljenih motornih vozil, azbestno-salonitne plošče, sodi za gorivo, kosti živali, v izjavi pa je lastnik zemljišča povedal, da naj bi bila v jami tudi neeksplodirana ubojna sredstva.

V primerih, kjer so bili odloženi odpadki v jami, so inšpektorji zaprosili ZRSVN za strokovno mnenje ali odloženi odpadki v jami povzročajo čezmerno onesnaženje. Na osnovi pridobljenega mnenja, da odpadki v jami predstavljajo čezmerno onesnaženje, se je v dveh primerih skladno z Zakonom o varstvu okolja, z dopisom seznanilo Vlado RS o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in ugotovitvah nadzora.

V nobenem primeru ni bilo možno ugotoviti povzročitelja oz. lastnika odpadkov, zato tudi ni bil izdan noben ukrep po Zakonu o varstvu podzemnih jam oz. Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako ni bil uveden noben postopek po Zakonu o prekrških. Bila pa sta podana dva predloga za uvedbo kazenskega postopka, enega je podal inšpektor, drugega pa policija.

Odkrivanje storilcev in ozaveščanje

V primerih kršitev, ko je malo verjetno, da se kršitelje lahko ugotovi, je pomembno stalno ozaveščanje lokalnih skupnosti, občinskih uprav, krajevnih skupnosti, prebivalstva, še zlasti pa lastnikov zemljišč, na katerih so vhodi v podzemne jame, da se povečuje pozornost, kdo v jame vstopa in kaj v njih počne in se o prisotnosti nepoznanih jamarjev pravočasno obvesti inšpekcijo in policijo. Na področju nelegalnega odlova jamskih živali, je v preteklem obdobju potekalo več ozaveščevalnih aktivnosti, predvsem s strani ZRSVN in jamarjev, vsebino pa so redno objavljali tudi mediji, kar zagotovo pripomore k prepoznavnosti te problematike v lokalnih okoljih.
IRSOP tudi predlaga, da se razmisli ali bi bilo smiselno dostop do jam, kjer se še vedno odlagajo odpadki oz. jam, ki so po presoji stroke najbolj zanimive za nelegalni odlov jamskih živali, fizično omejiti.

Akcije nadzora jam se brez prostovoljnega sodelovanja predstavnikov Jamarske zveze Slovenije, ki so poskrbeli za varno gibanje po jami in priskrbeli ustrezno zaščitno jamarsko opremo, nadzora v jamah, ne bi dalo izvesti.

Jame v Sloveniji ter njihovo varstvo in raba

V Sloveniji je registriranih skoraj 12.000 podzemnih jam, ki imajo status naravne vrednote državnega pomena. Varstvo in raba podzemnih jam, varstveni režim, ukrepi varstva in druga pravila ravnanja so urejeni z Zakonom o varstvu podzemnih jam in Zakonom o ohranjanju narave. V jamah je prepovedano loviti, ubijati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu v jami ali namerno vznemirjati in odnašati iz jame živali v vseh razvojnih oblikah, ki živijo v jamah, ali se v njih občasno zadržujejo in uničevati, poškodovati, zbirati ali prenašati gnezda in legla živali, ki stalno ali občasno živijo v jamah. Izjemoma je odlov posameznih živalskih osebkov v jami možen na podlagi dovoljenja Agencije RS za okolje in to le za namen znanstveno raziskovalnega ali izobraževalnega dela.

Vir: MOP