Trojica se je v Kishtwarsko Himalajo podala konec maja, za uspeh letošnje odprave pa je bila ključna lanskoletna izvidnica obeh Kamničanov. V dobrem mesecu bivanja v baznem taboru v dolini Kijaj Nullah in v stenah nad njo jim je vreme naklonilo zgolj šest dni brez padavin, ki so jih odlično izkoristili in bili poplačani za vztrajnost.
“Letošnja odprava v dolino pod Arjuno je bila doživljajsko izjemno intenzivna. Z Urbanom sva poznala dostop do baze in samo okolje, kar je predstavljalo olajšanje in svojevrsten pritisk obenem. Vedela sva, da v Arjuni ni tolažilnega cilja. Visoka in strma stena kaže značilno kombinirano smer od vznožja do vrha. Največja razlika med letošnjo in preteklima odpravama na to območje je prav v tem, da smo tokrat prišli v bazo z definiranimi pričakovanji, ki ciljni sproščenosti niso naklonjena. Neugodne vremenske razmere so nas prisilile, da smo do zadnje ure izkoristili čas, ki je bil primeren za plezanje izbrane smeri in varen sestop v bazo. Tako natančen izkoristek časa za izvedbo vzpona se mi v tridesetih letih odpravarstva še ni zgodil. Morda so svoje prispevala tudi vsa ta leta izkušenj, vendar mi prav te izkušnje govorijo, da smo v negotovi igri zadeli glavni dobitek – pogovarjali smo se, da je bilo vzdušje podobno, kot bi nam pri taroku uspel napovedan valat s povprečnimi kartami,” sklene Prezelj, najizkušenejši član odprave, in doda: “V posebno veselje mi je bilo deliti odpravarsko navdušenje z alpinistoma, ki sta vodilna predstavnika svoje generacije.”
