Skupina nevladnih organizacij podpisala Predlog za vključitev varuha narave v zakonodajo
Včeraj je Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj v Ljubljani javno podpisala Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave.
Potreba po neodvisni instituciji za varovane narave
Ministrstvu za okolje in prostor se s Predlogom za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave predlaga vzpostavitev instituta varuha narave, ker predstavniki Skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj menijo, da obstaja potreba po neodvisnem institutu za varovanje koristi narave, kot jih opredeljuje obstoječa zakonodaja.
Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave je nastal na Planinski zvezi Slovenije, vse organizacije pa želijo s to pobudo določiti, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se lahko vsak državljan v Sloveniji udeležuje planinskih pohodov, čebelarjenja, lova in drugih aktivnosti v naravi.
200 tisoč članov za varovanje biotske raznovrstnosti
Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki šteje več kot 200 tisoč članov, že od leta 2011 sodeluje na področju trajnostnega razvoja ter skupnega prizadevanja za varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, kar posledično pomeni tudi ohranjanje naravne sestave združb v sklopu teh ekosistemov. Skupino sestavljajo predstavniki Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije, na novinarski konferenci na sedežu Lovske zveze Slovenije. S podpisom se je pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije.
‘Glas narave’ po zgledu tujine
S tem institutom se, kot so povedali podpisniki, želi vzpostaviti glas narave, ki se sama ne more braniti pred vsemi posegi in aktivnostmi v njej, hkrati pa bo varuh narave lahko tudi ogledalo vsem organizacijam, ki izvajajo aktivnosti v naravnem okolju, ter bo pomagal pri opozarjanju na nepravilnosti v naravi in težave, s katerimi se srečujemo pri svojih dejavnostih.
“Pobuda je prava pot – podobne rešitve so poiskali tudi v tujini –, da najdemo nekoga, ki bo v imenu tistih, ki ne morejo skrbeti za svoje okolje, torej prebivalcev gozda, poskrbel za to, da bo tam mir in da se bomo lahko vsi svobodno gibali po gozdu in ga uporabljali,” je poudaril mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, ki je skupino vodil do konca marca.
“Živali imajo pravico do življenjskega okolja” – kaj pa do življenja?
“Varuhinja človekovih pravic varuje naravo skozi prizmo pravice človeka do lepega, zdravega okolja, neokrnjene narave, tudi vode, mi pa želimo varovati tistega, ki ni varovan – to je žival, ki ima pravico do svojega življenjskega prostora. Skozi to prizmo je zrasla in se razvijala ideja o varuhu narave,” ga je dopolnil novi predsedujoči, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije.
Ob tem se sprašujemo, ali bo Varuh narave lahko vplival na dovoljen odstrel živali, ki so marsikje že ogrožene. Spomnimo, Vlada je na seji konec januarja sprejela odlok o odvzemu 113 rjavih medvedov in 10 volkov iz narave.
V.B.
Vir: PZS, MOP
