Deževni gozd v Braziliji je že več desetletij tarča požigalcev in izsekovalcev gozdov, a v takem obsegu kot letos pa še ne. Velik vpliv na dogajanje v Amazoniji ima predsednik države Bolsonaro, ki podpira izsekavanje in širjenje kmetijskih površin, saj po njegovem mnenju podnebnih sprememb ni.
Amazonski deževni gozd je največji gozd na svetu, ki mu pravijo tudi »pljuča Zemlje«. V 60 odstotkih leži v Braziliji in je dom za približno tri milijone živalskih in rastlinskih vrst ter milijon staroselcev.
Požari vse pogostejši
Prebivalce v zveznih državah Amazonas in Rondonije je v ponedeljek presenetil gost, črn dim, ko dobro uro niso videli dobesedno nič. Požari so, po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (Inpe), vse pogostejši. V Braziliji se v sušnem obdobju pogosto pojavljajo divji požari. A po drugi strani jih zanetijo namenoma, v prizadevanjih, da bi namesto gozdov uredili kmetijske površine. Tako je bilo v lanskem letu več kot 37.000 gozdnih požarov. Letos med januarjem in avgustom so zaznali 72.000 požarov, kar je 83 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Posledično tudi vse več izsekavanja gozda
Podatki Inpeja so skrb vzbujajoči tudi glede izsekavanja pragozda, ki je ključen za absorpcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Julija letos je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani posekanega za 278 odstotkov več gozda.
Poglejte si video posnetek požarov (BBC):
Vir: BBC
