Prvomajski kresovi prinašajo tudi nevarnosti – za požar in za zdravje

Vsako leto predvsem na predvečer prvega maja po Sloveniji zagori na stotine kresov. Kurjenje kresov si predstavljamo predvsem kot prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar pa lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara in za naše zdravje.

Da bi bilo kresovanje varno in prijetno, da s kurjenjem ne bi povzročali nevarnosti požara, Uprava RS za zaščito in reševanje svetuje organizatorjem javnih prireditev s kresovanjem ter vsem drugim, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti kresove, da upoštevajo predvsem:

• prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi;
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino);
• kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe;
• ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejšem vetru je treba kurjenje kresa prekiniti;
• pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi;
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo).

Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.

Dodatne omejitve kurjenja v zavarovanih območjih oz. v primeru požarne ogroženosti

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih. “Tudi občine lahko s svojimi predpisi določijo še dodatne pogoje, omejitve oziroma prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/in omejitve ter prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. v bivalno okolje), kar je vse treba pri kurjenju kresov tudi upoštevati,” še pojasnjujejo na Upravi.

Prav tako lahko dodatne omejitve ali prepovedi veljajo za določena posebej zavarovana območja kot so npr. Trigavski narodni park, območja, ki spadajo v Natura 2000 ipd. Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.

“Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, kurjenje kresov v naravnem okolju na območjih, kjer velja razglas, ni dovoljeno,” še opozarjajo.

Zdravju škodljivi delci v zraku

“Kresovanje si sicer predstavljamo zlasti kot prijeten družabni dogodek, ki pa s seboj prinaša izpostavljenost različnim koncentracijam onesnaževal v zraku, nastalim pri kurjenju,” opozarjajo na NIJZ.

Pri vsakem kurjenju namreč nastanejo delci PM, njihova koncentracija v zraku zlasti v bližini kresa zelo naraste. Prisotne pa so lahko tudi druge škodljive snovi, odvisno od vrste in količine uporabljenega materiala, temperature in drugih pogojev pri kurjenju. “Od naštetega so odvisne tudi morebitne zdravstvene težave, na katere pa vplivajo še čas in intenziteta izpostavljenosti ter seveda zdravstveno stanje in dovzetnost posameznika,” pojasnijo na NIJZ.

Povečana onesnaženost zraka – presega dovoljene koncentracije

Iz podatkov Agencije RS za okolje, ki meri koncentracije trdih delcev v velikostjo pod 10 mikrometrov na dveh merilnih postajah v Ljubljani, je razvidno, da prvomajsko kresovanje na Rožniku povzroči relativno veliko onesnaženost zraka v Ljubljani, ki deloma celo presega dovoljeno enourno koncentracijo (50 mikrogramov v kubičnem metru). Na merilni postaji oddaljeni 1.7 km od mesta kresovanja (Tivolska) in na postaji oddaljeni 2.8 km so v noči med 30.4. in 1.5. 2017 izmerili povečano onesnaženost zraka.

Možne zdravstvene težave

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal po besedah NIJZ povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. “Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB) se  povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se lahko tudi možnost za nastanek srčne kapi. Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki,” še opozarjajo.

Na NIJZ v zvezi s kurjenjem kresov svetujejo:

• Velikost kresov naj bo razumna (čim manjša).
• Za kurjenje naj se uporabi izključno naraven, čim bolj suh les.
• Za kurjenje nikoli ne uporabimo odpadkov (še zlasti ne gum, obdelanega lesa, odpadne embalaže itd.).
• Organizatorji kresovanj naj upoštevajo pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju.
• Osebam, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja, starosti ali poznane večje dovzetnosti bolj ogrožene za nastanek zdravstvenih težav ob izpostavljenosti visokim koncentracijam delcev PM, svetujemo, da kres opazujejo iz večje razdalje oz. se kresovanja ne udeležijo.

Vir: SOS112, NIJZ, ARSO, MOL