Prvoaprilske potegavščine: že od 16. stoletja

Le zakaj je ravno in samo prvi april tako imeniten dan, da se lahko lažete, kolikor vas je volja, ko pa bi kdaj drugič kakšna debela laž še bolj prav prišla?!

Prvoaprilske laži se vlečejo že tja od 16. stoletja dalje

Izhajajo iz časov, ko je v veljavo stopil Gregorijanski koledar in so povezane s praznovanjem novega leta. Po starem koledarju so novo leto namreč praznovali od  25. marca do prvega aprila, po Gregorijanskem koledarju pa se je začetek novega leta prestavil na  prvi januar.

Ker pa so v tistih časih novice potovale veliko bolj počasi, niso povsod tako hitro izvedeli za spremembo. Tako so nekateri še dolgo potem, ko so tisti bolj obveščeni praznovali pričetek novega leta 1. januarja, praznovali po starem, torej tja do prvega aprila. Seveda so zato veljali za nevedne in neumne in tako je prvi april postal nekakšen dan potegavščin. No, to je le ena izmed teorij, saj so v Angliji že pred tem poznali prvoaprilske šale.

Ponekod kar 2 dni laganja

Ponekod po Evropi si ob prvem aprilu privoščijo kar dva dni laganja in potegavščin. Prvi dan so na vrsti bolj ali manj domiselne laži, naslednji dan pa je namenjen hudomušnim šalam. Tako na primer nekomu na skrivaj pripnejo na hrbet listek z napisom »Jaz sem osel, brcni me, iščem ženo…«. Lahko mu pripnejo tudi rep ali kaj podobnega.

Vedno in povsod pa se dobro obnesejo potegavščine z »odvezanimi čevlji, narobe obrnjenem puloverju in popackani majici«, ki se končajo z navdušenim kričanjem: »Prvi april! Prvi april!« Malce bolj kruto je, če nam kdo prestavi budilko na prezgodnjo ali prepozno uro ali nas spravi v obup zaradi česa še bolj resnega…

Prvega aprila običajno tudi v javnih medijih preberemo in slišimo kakšne nadvse »zanimive« novice,  nad katerimi se čudimo in jezimo ali celo veselimo. To pa traja le tako dolgo, dokler se ne spomnimo, da je tako kot vsako leto spet prišel na vrsto tudi potegavščin poln prvi april…

Igor Fabjan