Prepoved prekomerne količine transmaščob?
Predlog sprememb zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik s temi živili, naj bi predstavljal zakonsko rešitev, s katerimi bi prepovedali prekomerno vsebnost transmaščob v živilih. V javno razpravo gre predvidoma aprila.
“Skoraj 40 let že vemo, da transmaščobne kisline vplivajo na naše zdravje, že 22 let pa zagotovo vemo, da značilno vplivajo na zdravje ožilja in srca. V zadnjem času pa znanstveniki odkrivajo še druge vplive na zdravje, kot so razvoj možganov oziroma nevrološki razvoj otrok, nekatere vrste raka, plodnost, zdravje oči itd.,” poudarja Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
ZPS že deset let poziva k zakonodajni ureditvi omejevanja vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, in sicer tako na trgovskih policah kot tudi v gostinstvu, slaščičarstvu ipd.
“Pred trinajstimi leti je Danska omejila vsebnost TMK v vseh živilih, tako v predpakiranih kakor tudi v gostinstvu. Danes že žanje uspehe na področju zmanjšanja pojavnosti srčno-žilnih bolezni, v prvih treh letih so na letni ravni zmanjšali smrtnost za 14 smrti na 100.000 prebivalcev. Zakonsko urejeno omejitev imajo še: Avstrija, Švica, Madžarska, Islandija, Norveška, delno tudi Švedska in Finska, ZDA in Kanada. Ne nazadnje, FDA v ZDA je pred kratkim označila TMK za nevarno snov v živilih, kar pomeni, da morajo proizvajalci izvesti oceno tveganja v svoji predelavi ali načinu termične obdelave živil za zmanjšanje količine TMK na še sprejemljiv nivo,” še dodajajo na ZPS.
V katerih živilh so prekomerne količine transmaščobnih kislin?
Največ jih po navedbah ZPS najdemo v keksih, napolitankah in vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi v sendvičih in rogljičkih… Prepoznamo jih po navedbi med sestavinami, kjer se imenujejo hidrogenirane maščobe.
Transmaščobne kisline se tvorijo tudi pri cvrtju živil, naravno jih v manjših količinah vsebujeta tudi meso in mleko prežvekovalcev (govedo, koze, ovce), a, kot dodajajo na ZPS, ta ne predstavlja tveganja za zdravje.
Potrošnikom ZPS svetuje, da prebirajo sestavine na embalaži izdelkov in ne kupujejo izdelke z deklarirano (delno) hidrogeniranim oljem ali maščobo, da se izogibajo vsakodnevnemu uživanju cvrtih in ocvrtih jedi, v pekarnah pa vprašajo, kakšno maščobo uporabljajo recimo za rogljičke in drugo pekovsko pecivo. Doma priporočajo, da se cvrenju nad 170 °Celzija odpovedo in da ponovno ne pregrevajo olja.
Vir: ZPS
