Pred sezono: Vedno več ljudi v gorah pomeni potrebo po več vzdrževanja
Petra Nastran
Zima bo še lahko pokazala svoj obraz, a toplejši dnevi se nezadržno bližajo, s tem pa tudi misli na novo planinsko sezono. Planinska zveza Slovenije (PZS) je 31. januarja na sejmu Alpe Adria v Ljubljani organizirala mednarodni posvet Planinska infrastruktura – podpora razvoju turizma ali zgolj njegova pastorka?
Opozorili so, da kljub naraščajočemu turizmu v slovenskih gorah, večina vzdrževanja planinskih koč še vedno sloni na plečih prostovoljcev in da bo brez sistemske ureditve podpore prišlo do postopnega nižanja standarda urejenosti planinskih poti in koč.
Koče in poti temelj planinskega turizma
Podpredsednik Miro Eržen je povedal, da so bile prav koče in poti temelj vzpostavitve organizirane slovenske planinske dejavnosti ter osnova za razvoj planinske turistike in njo povezanih dejavnosti. Z njimi se je razvilo množično planinstvo in pohodništvo, alpinizem, gorski športi. So močni podpornik razvoja slovenskega turizma. Prvi začetki organiziranega planinstva segajo v obdobje 1893 – 1914, ki predstavlja obdobje splošnega navdušenj članov in individualnih mecenov. V obdobju 1918 – 1941 so planinstvo podpirali najvišji predstavniki kraljevine SHS, med leti 1946 – 1989 je šlo za širše družbeno razumevanje in sistemsko podporo, od leta 1991 pa beležimo »neoliberalni« odnos do planinske infrastrukture.
Koče v številkah
V Sloveniji je 161 oskrbovanih planinskih koč, od tega jih je 31 prve kategorije, 49 druge ter 81 tretje kategorije. V gorah najdemo še 17 bivakov. Skupno število sedežev je več kot 10.000, ležišč pa 7.400.
Naraščajoči turizem v gorah
V gore hodi okrog 350.000 tisoč Slovencev, od katerih jih je le 60.000 članov PZS. Skupno število planincev je okrog 1,7 milijona, strmo narašča število tujcev. Članarine še zdaleč ne nudijo dovolj sredstev za vzdrževanje koč in poti, markacisti pa že tako delajo prostovoljno. Vedno več ljudi v gorah pa pomeni tudi potrebo po več vzdrževanja in boljši infrastrukturi.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan je poudaril, da v prihodnje pričakujejo opazno pomoč države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva, saj so slovenske koče in poti del turistične infrastrukture, ki je brezplačno na voljo domačimi in tujim gostom. Hkrati je Rovan poudaril še poseben položaj visokogorskih koč, ki zaradi kratke sezone in težjih razmer komaj pokrijejo stroške osnovnega vzdrževanja.
“Planinstvo, pohodništvo ter druge dejavnosti v gorah so v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 opredeljene kot ene glavnih aktivnosti, a planinske koče in poti še vedno v največji meri ostajajo v domeni prostovoljcev. Pričakovanja obiskovalcev so tako v obratnem sorazmerju z dejanskimi zmožnostmi,” je problematiko opisal podpredsednik PZS Miro Eržen.
