Poročilo OECD o zdravju: Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji najnižja, umrljivost za rakom nad povprečjem

Poročilo OECD o kazalnikih zdravja Health at a Glance 2017 je ponudilo nekaj zanimivih podatkov – Slovenija ima v primerjavi z državami članicami OECD močne in šibke plati.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji znaša 80,9 let ter je 0,3 leta nad povprečjem držav članic OECD. Kljub dolgoletnemu ugodnemu trendu je razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 30 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji še vedno velika in znaša 6,4 let (OECD: 7,1), med ženskami pa 2,7 let (OECD: 4,2).

Umrljivost novorojenčkov najnižja

Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je najnižja med vsemi državami OECD, in sicer znaša 1,6 na tisoč živorojenih otrok, hkrati pa opažamo tudi največji upad umrljivosti med vsemi državami OECD v primerjavi z letom 1990 (znižanje za 81 %, OECD povprečje pa 64 %). Malo višje stopnje umrljivosti otrok beležijo nordijske države, Češka republika in Japonska, OECD povprečje pa znaša 3,9 na tisoč živorojenih otrok.

Umrljivost za rakom večja od povprečne

Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah OECD. OECD v publikaciji izpostavlja poleg Slovenije še Slovaško, Madžarsko in Latvijo, vse s stopnjo umrljivosti zaradi raka nad 240 na 100.000 prebivalcev (OECD povprečna stopnja znaša 203 na 100.000 prebivalcev). Incidenca raka je v Sloveniji višja od povprečja OECD. Starostno standardizirana stopnja je 296 na 100.000 prebivalcev, v OECD pa 270 na 100.000 prebivalcev. Incidenca raka dojke je pod povprečjem OECD, incidenca raka prostate pa nad povprečjem OECD.

Prav tako je večja od povprečja OECD umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija sodi med pet držav (poleg Slovenije še Litva, Rusija, Madžarska in Koreja), ki imajo za več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z OECD povprečjem.

Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja OECD

• Delež odraslih, ki redno kadijo, je za pol odstotne točke višji od povprečja OECD (18,9 % v Sloveniji v primerjavi z 18,4 % v OECD), pri čemer je delež kadilk v Sloveniji za 1,7 % višji kot v OECD državah, delež moških kadilcev pa eno odstotno točko nižji od deleža v OECD.
• Po registrirani porabi alkohola Slovenija z 11,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, za 2,5 litra presega OECD povprečje (9 litrov).
• V Sloveniji je po samooceni telesne teže predebelih 21 % moških nad 15 let (OECD: 18,9 %) ter 17,4 % žensk (OECD: 19,8 %). Tudi pri otrocih in mladostnikih Slovenija presega OECD povprečje.
• Slovenija je med sedmimi državami, kjer je predpisano najmanj antibiotikov (merjeno v DDD na 1.000 prebivalcev).

Kot komentirajo na NIJZ, z vidika kakovosti obravnave in izidov obravnave Slovenija dosega nekaj zelo dobrih rezultatov (npr. delež sprejemov v bolnišnico zaradi astme in diabetesa, število tujkov v telesu, visok delež udeležbe v programih presejanja, nizka stopnja umrljivosti zaradi levkemije pri otrocih), pri nekaterih kazalnikih pa ni zelo uspešna (npr. 30-dnevna smrtnost zaradi ishemične možganske kapi, hitrost operacije kolka v dnevih po sprejemu v bolnišnico).

“Kljub uspehom pri presejalnih programih in izboljšanemu petletnemu relativnemu preživetju po diagnozi raka dojke in debelega črevesja še vedno beležimo visoko stopnjo umrljivosti zaradi raka dojk ter raka debelega črevesja in danke,” dodajajo.

Vir: NIJZ