Vodilni položaj po kvalifikacijah je tudi v finalu uspela ohraniti Maja Šuštar (AO Domžale), ki je domžalsko tekmo končala tik pod zmagovalnim odrom, v Žilini pa je dosegla svojo krstno zmago v evropskem pokalu, potem ko je lani na Slovaškem že osvojila drugo mesto. Tekmovalka iz Tuhinjske doline se je v finalnem nastopu povzpela najvišje, pod sam vrh smeri, kjer ji je pretekla sedemminutna časovna omejitev. Druga je bila Slovakinja Maria Šoltesova, tretja pa mlada češka tekmovalka Aneta Loužecka. “Pri ženskah je bila konkurenca tokrat okrnjena, stena in smeri pa praktično kopija mojega domačega poligona, previs, stopanje po stopkih in udarjanje z derezami v omejena območja stene je nekaj, kar redno vadim zadnji dve leti. Vodilna pozicija po kvalifikacijah je sicer predstavljala določeno mero stresa, vendar pa sem ob dejstvu, da se vse udeleženke tam borimo za isto stvar – za premagovanje postavljene smeri, ohranila mirno kri v finalu in odplezala tako, kot znam,” je bila skromna Šuštarjeva, ki je bila v Domžalah četrta, medtom ko na prvi tekmi EP v Bernu ni nastopila. Poleg tega je že drugo leto zapored končala kot skupna zmagovalka slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju. Na odlično četrto mesto se je uvrstila Nadja Korinšek (AO Trbovlje), na osmo pa Katja Jurjovec (AO Grmada Celje Matica), obe sta prav tako dosegli svojo najboljšo uvrstitev. Katji Brunec (AO Kranj), ki je bila v Domžalah šesta, se je na devetem mestu finale za las izmuznil.
V moški konkurenci je za največje presenečenje poskrbel Miha Habjan (Akademski AO), četrti po kvalifikacijah, ki je v finalu z gladkim plezanjem prodiral proti zgornjemu delu smeri, dokler mu ni zmanjkalo moči. Tekmovalci, ki so sledili, so zaradi napak v spodnjem delu smeri padali drug za drugim, tako da se je novinec letošnje sezone zavihtel na zmagovalni oder kot tretjeuvrščeni, premoč je moral priznati le Slovakoma Petru Kuricu in Juraju Svingalu. “Uvrstitve sem zares zelo vesel. Po treh preplezanih kvalifikacijskih smereh, kjer sem plezal zares neobremenjeno in brez pričakovanj, se je v meni prebudila želja po finalu. Smeri so bile vzdržljivostne in tehnično ne preveč zahtevne, kar mi z mojem trenutnim drytoolaškim znanjem ustreza. V finalu sem si pa rekel, da gasa, dokler bodo roke dale, in to je bilo na koncu dovolj celo za tretje mesto. Ja, sem presenečen in vesel,” je vtise strnil Ljubljančan, slovenski plezalni skupnosti poznan kot alpinist, gorski vodnik in nekdanji dolgoletni načelnik Komisije za alpinizem PZS, ki se je letos nekoliko intenzivneje posvetil plezanju in se začel tudi udeleževati drytooling tekmovanj. V finalu sta nastopila tudi novi selektor slovenske ekipe Vili Guček (AS Špaltna), ki se je zavihtel na šesto mesto, ter Jaka Hrast (AO Domžale), vodilni po kvalifikacijah, ki pa ga je napaka v finalu stala boljše uvrstitve, saj je bil na koncu osmi. Edvin Nepužlan (AO Železničar) je slovaško tekmo končal na 24. mestu.
(vir: PZS)