Zadnje čase vedno več poslušamo o poklicih prihodnosti, torej o tistih poklicih, ki bodo v prihodnosti cenjeni, iskani, dobro plačani, zaposljivi. Pri tem se porajajo vprašanja, kako izbrati poklic, ki bo (p)ostal poklic prihodnosti. Je dovolj, da poklic, ki ga opravljamo, opravljamo s strastjo in srčnostjo? Je dovolj, da imamo svoj poklic radi? Je prihodnost v naših rokah?
Včasih je veljajo, da nas po končanem šolanju čaka zaposlitev. Danes zaradi globalizacije, nenehnih sprememb na trgu in večanja deleža brezposelnosti temu ni več tako. »Tehnološka robotizacija in globalizacija bosta še naprej izrivala vse poklice, ki jih lahko nadomesti tehnologija, ali jih prevzame nižja cena dela v manj razvitih ekonomijah,« je prepričan Miha Klinar iz Kompetenčnega center za design management. Obstajajo pa poklici, ki jih tehnologija najverjetneje ne bo izrinila. Lesarji, vodovodni inštalaterji, elektrikarji – to so poklici, ki jih bomo v prihodnosti potrebovali, ne glede na razvoj tehnologije.
Pomembnejši poklici, ki jih bomo po podatkih Zavoda brez dvoma potrebovali v prihodnosti, so tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
Po drugi strani pa so na Andragoškem centru prepričani, da bo na najvišjih ravneh zahtevnosti razmah znanosti in tehnologije odpiral nova znanstvena področja, med katerimi bodo prevladovale discipline, kot so biogenetika, biokemija, biofizika in biomedicina na eni strani in informatika, računalništvo, robotika na drugi.
Na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje je sicer objavljena brošura o poklicih prihodnosti. Analitiki trgov dela in futuristi so pripravili različne tabele poklicev prihodnosti, izhajajoč iz verjetne slike razvoja človeške družbe v prihodnje. Področja, ki so v ospredju do leta 2050, naj bi bila: zdravstvo, ekonomija in finance, informacijska tehnologija in spletne komunikacije oz. storitve, organizacija in marketing.
K. Ž.
