Podjetništvo mladih: Potencial je večji, kot se ga zavedamo

Zlasti iz zagonskih podjetij se lahko razvijejo multinacionalke, ki uspešno poslujejo po celem svetu. Poleg dobre poslovne zamisli je za uspeh potrebna tudi zagnana ekipa, ki složno deluje v isto smer. Za novo podjetje je ključno, da začne svoje izdelke ali storitve čim hitreje prodajati.

Avtor: Samo Kranjec

Borut Borštnik z Zavoda mladi podjetnik pravi, da so pogoji za podjetništvo na načelni ravni v Sloveniji dobri. »Lahko bi več naredili na področju spodbud za odprtje, npr. davčne počitnice v roku enega leta po odprtju podjetja in oblikovali okolje birokratsko bolj prijazno začetnikom. Kljub naštetemu je mogoče najti pravo pot in začeti s poslom,« razlaga Borštnik.

 

Borut Borštnik, Zavod mladi podjetnik: »Sredstev za spodbujanja podjetništva je dovolj, a se ne porabijo dovolj smotrno.«

 

Veliko denarja za spodbude, poraba premalo smotrna

Po sogovornikovih besedah država spodbujanju podjetništva nameni ogromno denarja. V prihodnjih petih letih bo podporno podjetniško okolje skupaj prejelo več kot 40 milijonov za spodbujanje podjetništva, izobraževanje, mentorsko svetovanje in spodbujanje inovativnih podjetij. »Sredstev je dovolj. Menim pa, da se ne porabijo dovolj smotrno. Preveč je favoriziranja določenih izvajalskih organizacij, katerih reference oziroma samo delo je vprašljivo. Glede na vložek bi bil lahko izplen v smislu izboljšanja kakovosti mladih podjetij bistveno večji,« poudarja Borštnik.

100 do 150

zagonskih podjetij po ocenah na leto nastane v Sloveniji.

40 milijonov evrov

bo v prihodnjih petih letih namenjeno za spodbujanje podjetništva, izobraževanje, mentorsko svetovanje in spodbujanje inovativnih podjetij.

Znanje olajša začetne težave

Vstop v podjetništvo je za posameznika zelo zahteven. Vstopa v konkurenčno poslovno okolje, veliko je predpisov, obveznosti in stroškov. »Treba je čim bolj zmanjšati ukvarjanje z birokracijo in čim več časa nameniti razvoju ideje in pridobivanju strank oziroma prodaji. Koncept v sodobnem podjetništvu je dandanes tak, da je treba čim prej preveriti svoje hipoteze v povezavi s svojo idejo. Opažamo, da je veliko podjetnikov perfekcionističnih, veliko preveč pozornosti namenijo piljenju svoje ideje, kot je to treba. Čim prej je treba pridobiti prvo prodajo; s tem se hipoteze v povezavi z idejo potrdijo in je tudi nadaljnje delo lažje,« svetuje Borštnik.

Po besedah sogovornika mladi podjetniki na začetku svojega delovanja potrebujejo predvsem znanje. »Vsakemu, ki je na začetku poti, priporočam, da si najde mentorja. Nekoga, ki ga lahko pokliče v nedeljo ob 19. uri zvečer in mu ta pomaga pri pomembni poslovni odločitvi. Če imaš mentorja, nekoga, ki je pred tabo že prehodil del podjetniške poti, je možnost uspeha s podjetjem bistveno lažja,« opozarja Borut Borštnik.

Ključna je prodaja

Razvijanje podjetniške ideje zahteva precej napora. Pomembno je raziskati panogo, trg, kupce, konkurenco. Delovati hitro, učinkovito in ob tem zapraviti čim manj denarja – vsaj dokler nismo trdno prepričani, da naša ideja pije vodo. »Zelo pomaga, če ima podjetje ali ustanovitelj podjetja določeno prednost pred konkurenco: recimo najbolj tehnično dovršen izdelek, patent na določen postopek ali kakšna druga specifična znanja, ki jih konkurenca nima. V tem primeru je lažje, si pa še vedno velja zapomniti naslednje: prodaja je ključ do uspešnega podjetja. Brez prodaje še tako dobra ideja ali tako dovršen izdelek vreden nič,« poudarja Borut Borštnik.

Zagonska podjetja so ‘in’

Veliko mladih razmišlja o ustanovitvi zagonskega (start up) podjetja. »Mladi predvsem vidijo, kako se imajo ustanovitelji zagonskih podjetij ‘fino’, živijo lagodno življenje, potujejo, so vsepovsod prepoznani, služijo ogromne zneske. Premalo pa se zavedajo naporne poti do takega uspeha, in da je delež opisanih podjetnikov res majhen,« poudarja Urška Jež soustanoviteljica ABC Pospeševalnika. Pot do uspeha je trnova, polna odrekanj. Je način življenja in ne služba. »Kdor si ob tem predstavlja posedanje po kavicah in obisk konferenc, se hudo moti. In tu nastopi razkorak med temi, ki imajo idejo ter ustanovijo zagonsko podjetje, ter tistimi, ki so na koncu res uspešni. Osip na poti je izjemno velik,« razlaga sogovornica.

Urška Jež ocenjuje, da letno v Sloveniji nastane med 100 in 150 zagonskih podjetij. Po branžah zelo razdrobljeno, tako kot drugje pa prednjačijo IT rešitve.

Zatakne se pri večjih naložbah

Sogovornica pravi, da smo na področju zagonskih podjetij v Sloveniji nadpovprečno razviti. Mladi veliko razmišljajo o inovacijah in samostojni poti. Prav tako imamo izredno dobro razvit podporni sistem. Ekosistem zagonskih podjetij v Sloveniji dobro deluje in je zelo povezan in sposoben pomagati začetnikom pri prvih resnih korakih. »Zatakne pa se pri večjih naložbah, kjer morajo zagonska podjetja žal pogledati na Zahod, saj pri nas še vedno nimamo potenciala za večje naložbe. Tako zagonska podjetja, ki potrebujejo najmanj pol milijona evrov, po kapital odhajajo v tujino. Posledično to največkrat pomeni, da tam, kjer so naložbo tudi prejeli, odprejo podružnico,« razlaga Urška Jež.

Ključna je dobra in zagnana ekipa

Sogovornica dodaja, da se v Sloveniji premalo zavedamo, da je potencial zagonskih podjetij velik. Danes v gospodarstvu Slovenijo postavljajo na zemljevid inovativne, hitro rastoče družbe, ki osvajajo svet in so svojo pot začele kot zagonska podjetja. »Premalo se zavedamo, da se vse začne z dobro idejo. Ni pa to dovolj. Uspeh lahko nastopi, ko v dobro idejo zagrize zagnana in povezana ekipa, ki ima ustrezne mentorje in podporni sistem, da jo lahko predstavi širši – svetovni javnosti,« meni Ježeva.

 

Urška Jež, ABC Pospeševalnik: »Pričakovali smo, da na kaj posluha naletimo pri novi vladi, pa je ravno ministrstvo, kjer nismo kaj dosti dosegli, ostalo nespremenjeno.«

 

Država preveč stoji ob strani

Država se tega potenciala ne zaveda. »Že od prvih dni ABC pospeševalnika smo jo pozivali k določenim spremembam zakonodaje (o investicijah, zaposlitvah, tujcih), ki bi bila naklonjena nastajanju in rasti zagonskih podjetij. Žal, razen redkih posameznikov, ki pa resorsko niso bili pravi naslov, nismo prišli daleč. Vendar pa trdim, da moramo biti vztrajni in potrpežljivi. Bolj, kot bomo govorili eno in isto, prej se celo morda kaj premakne. Malo smo pričakovali, da na kaj posluha naletimo pri novi vladi, pa je ravno ministrstvo, kjer nismo kaj dosti dosegli, ostalo nespremenjeno,« pravi Urška Jež.

Dihanje za ovratnik prej škodi, kot pomaga

Pri ustanavljanju in delovanju zagonskih podjetij v naši državi so največja ovira stroški, delovna zakonodaja in pomanjkanje financ – naložb. »Razumeti je treba, da je naložba v zagonska podjetja tvegana. Pomagati jim je treba, kjer se le da, brez pričakovanja takojšnjih rezultatov in dividend,« poudarja sogovornica.

Slovenski vlagatelji imajo po njenem mnenju prevečkrat nerealna pričakovanja, čeprav se na začetku tveganja načeloma zavedajo. Bolj, kot zagonskemu podjetju pomagajo z znanjem, povezavami in pri delovanju, več je možnosti, da se bo njihova naložba povrnila. »Če bodo nenehno pričakovali finančna poročila, prodajne rezultate, ekipa ne bo usmerjena na rast, temveč na zadovoljevanje vlagateljevih potreb in večja bo verjetnost, da jih bo na trgu nekdo prehitel. Sodelovanje za skupen uspeh je ključno,« meni Urška Jež.

‘Zagonci’ želijo sami krojiti lastno usodo

In kakšne so osebnostne lastnosti mladih, ki se odločijo za ustanovitev zagonskih podjetij? Urška Jež odgovarja, da si vsekakor želijo sami krojiti svojo usodo, kar zahteva veliko mero poguma, drznosti in seveda samozavesti. »Ko ustvarijo lastno ekipo in registrirano podjetje, njihovo življenje ne bo več preprosto. Za uspeh je nujno potrebna trdno povezana ekipa, ki si deli vizijo in cilje. Inovativnost pa je vsekakor predpogoj. Pri inovativnosti pa jih največkrat žene ravno želja po spremembi,« pravi sogovornica.