Ostanki zdravil so velika težava
Ostanki zdravil v okolju so že leta aktualna tematika, saj znanstveniki poskušajo ugotoviti, kakšno je tveganje za okolje in ljudi zaradi ostankov citostatikov v vodi.
Zavedati se moramo, da se zdravila po zaužitju, delovanju in presnovi izločijo iz naših teles z blatom in urinom v odpadne vode. Pogosto pa tam končajo tudi z neposrednim spiranjem neprimerno zavrženih odpadnih zdravil. Od tam pa prehajajo v površinske vode, kjer lahko škodljivo vplivajo na okoljske organizme.
Kakšno točno je tveganje in vpliv na okolje, še ni znano, se pa znanstveniki strinjajo, da zagotovo ni zanemarljivo. Po nekaterih podatkih lahko samo na evropskem trgu najdemo v uporabi več kot 100.000 različnih organskih kemikalij, ljudje pa jih v enem samem letu porabimo za kar okoli sto tisoč ton.
Po podatkih stroke med najpogosteje najdenimi ostanki zdravil v površinskih vodah in podtalnici sodijo na primer kofein, diklofenak, ibuprofen, naproksen, benzafibrat, gemfibrozil in karbamazepin.
Z nenehno naraščajočo porabo zdravil naraščajo tudi koncentracije njihovih ostankov v okolju in s tem se povečuje ogroženost okoljskih organizmov. Če, in ko bi ostanki zdravil prešli v pitno vodo ali v vodo za rekreacijske namene, je lahko ogroženo tudi človeško zdravje.
Poleg samih raziskav bo, kot pravijo strokovnjaki, potrebno tudi več osveščanja o pravilnem odlaganju zdravil. Najslabše, kar lahko storimo, je, da zdravila zavržemo med odpadke, ali pa jih stresemo v straniščno školjko, kjer se začne njihova pot v okolje. Kot še pove stroka, bi se morali zavzemati najprej za to, da do ostankov zdravil sploh ne pride, potem šele sledi preprečevanje odlaganja zdravil med odpadke.
