Ognjemeti v Ljubljani tudi ob začetku poletja ‘obogatijo’ zrak s koktajlom kemikalij

V Ljubljani se tudi ob koncu šolskega leta oz. ob začetku poletja vsako leto zvrsti nekaj ognjemetov, zato ponovno objavljamo, kaj o ognjemetih meni Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO).

Kot navaja ARSO, imamo v Sloveniji povprečno 30 do 50 preseganj predpisane dnevne mejne vrednosti
koncentracije delcev 50 μg/m3. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj. Z odpovedjo ognjemetom
bi število preseganj zmanjšali za 1 – 2 krat. „Za tak ukrep ni potrebno storiti nič, vpliv na zrak (in na
finančni prihranek) pa je zaznaven takoj. Za vse druge ukrepe v prid kakovosti zraka so potrebna manjša
ali večja vlaganja in resno vztrajanje v odgovornih okoljskih odločitvah,“ poudarjajo na agenciji.

Kaj vse vdihavamo skupaj z ostanki ognjemetov?

„Delci, ki so posledica ognjemetov, so večinoma manjši od 1 mikrometra, zato lahko prodrejo
globoko v pljuča in telo. Vsebujejo lahko kalij (K), stroncij (Sr), vanadij (V), titan(Ti), barij (Ba), baker
(Cu), svinec (Pb), magnezij (Mg), aluminij (Al), antimon (Sb), žveplo (S), molibden (Mo), mangan (Mn),
fosfor (P), cink (Zn), saje…“ navaja ARSO.

Je kaj bolje, če je dan po ognjemetu dež?

„Velik vpliv pri trajanju onesnaženja zraka ima vreme. Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več
kot teden dni. Ko se posedejo na površino, se lahko delci, če jih padavine ne sperejo, ponovno vrnejo v
ozračje (npr. kot posledica cestnega prometa ali vetra). Ko jih padavine sperejo iz ozračja in tal,
onesnažijo površinske vode in podtalnico – iz tega vidika so problematični zlasti perklorati, ki so
endokrini motilci hormonov,“ odgovarjajo na ARSO.

V.B.