Odhod v gore pozimi zahteva dobro načrtovanje in priprave

<![CDATA[Bližajoči se lepi dnevi in prazniki so kot nalašč za obisk gora. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je v visokogorju in ponekod v sredogorju že sneg, predvsem na severnih pobočjih in nad 2000 metri. Statistika gorskih nesreč GRZS in nesreče s smrtnim izidom v zadnjem obdobju naj nam bodo v spomin in opomin, da se v gore odpravljajmo načrtovano, pripravljeno in odgovorno.

“Vse obiskovalce gora prosimo, da spoštujejo priporočila stroke, saj je gibanje v gorah brez primerne opreme, znanja in izkušenj nevarno!” PZS.

V visokogorju in ponekod v sredogorju je že sneg, predvsem na severnih pobočjih in nad 2000 metri. Temperature se ponoči marsikje spustijo pod ničlo in s tem posledično tla zamrznejo – led se skriva med suho travo in listjem. V tem času so dnevi krajši, številne planinske koče so zaprte, dodaten dejavnik pa je sneg in posledično z njim snežni plazovi in nizke temperature.

Dodatna zimska oprema

“Uporaba cepina in derez v zimskem času (poleg obvezne opreme, ki mora biti v vsakem nahrbtniku), ne glede na sneg v gorah, je obvezna, zato morata biti v vsakem nahrbtniku,” pravijo na Planiski zvezi Slovenije.
Posebej opozarjajo na t. i. verige, derezice, žabice …, ki so namenjene hoji po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in pomrznjenih tleh v urbanih okoljih – te namreč niso primerna zamenjava za klasične pohodne dereze z 12 zobmi in so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča!
 
Svetujejo uporabo čelade, sploh tam:
– kjer planinske poti potekajo pod stenami in je nevarnost padajočega kamenja,
– po meliščih, kjer je povečana možnost proženja kamenja drugih obiskovalcev,
– čelada nam zaščiti glavo tudi v primeru padca.
Sestavni del opreme je lavinski trojček, sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate. Priporočilo mednarodne organizacije za reševanje IKAR je tudi, da naj bo lavinska žolna: digitalna, triantenska in z gumbom za označevanje v primeru več zasutih oseb. “Če smo pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom,” zaključijo na PZS.

‘Tehnični pregled’ opreme in osvežitev znanja

Zdaj je tudi čas, da vsak osveži znanja varnejšega obiskovanja gora v zimskem času, zamenja baterije v lavinski žolni oz. jo odnese na pregled delovanja in nadgradnjo programske opreme (informacije za pregled in nadgradnjo posameznih tipov žoln lahko dobite izključno pri pooblaščenih prodajalcih).
Obiskovalci gora lahko znanje in izkušnje za varnejšo hojo v gore v zimskem času pridobijo na tečajih in usposabljanjih, ki bodo 21.-22. 1. 2017 na Pokljuki: Dan varstva pred snežnimi plazovi (GRZS), 7. 1. 2017 na Zelenici: Tečaj varstva pred snežnimi plazovi (GRS Tržič), 21. 1. 2017 v Grohotu pod Raduho: Lavinski dan (GRS Koroške), 27.-28. 1. 2017 na Mali planini: Tečaj varnejše hoje v gore (GRS Kamnik), 11.-12. 2. 2017 na Okrešlju: Dan varstva pred plazovi (GRS Celje).

 
“Naj vas ne zavedejo objave in lepe fotografije na družabnih omrežjih in spletnih straneh. Gre za subjektivno oceno; nekaj, kar je meni lahko, ni nujno, da bo tudi tebi, saj ne poznam, kdo se za objavo skriva – kakšne so njegove izkušnje, znanje …” še dodajajo na PZS.
Kakovostne in preverjene informacije lahko dobimo na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije ter v njihovih tiskanih edicijah (planinski vodniki, planinski zemljevidi …).
 
 
 

“Odhod v gore v zimskem času zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena in upoštevanje osebnih psihofizičnih lastnosti, izkušenj in znanj iz planinske šole. V nasprotnem primeru svetujemo, da se v gore odpravite skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom oz. da se vključite v enega izmed planinskih društev, kjer imajo usposobljen kader za varnejše obiskovanje gora.”

 ]]>