Nasveti za uporabo klimatskih naprav nam bodo to poletje gotovo prišli še kako prav. Za revijo Eko dežela jih je pripravil Dominik Pongračič, inž., str., l.r., energetski svetovalec v mreži ENSVET.
Prvi korak: Postavitev klimatske naprave
Klimatsko napravo v večini primerov sestavljata zunanja in notranja enota. Notranje enote klimatske naprave so lahko nameščene na različnih mestih, zato so temu primerno tudi oblikovane. Pri samem mestu namestitve v prostoru naj bo klimatska naprava nameščena vsaj meter stran od drugih elektronskih naprav, preprečiti je treba direktno pihanje na ljudi, po potrebi naj bo omogočeno še hlajenje sosednjih prostorov in estetsko naj čim manj posega v prostor.
Za primere hlajenja več prostorov se lahko uporabi tudi tako imenovane multi – split klimatske naprave. Tak sistem sestavlja ena zunanja enota in dve ali več notranjih enot. Notranje enote so med sabo povezane z električnimi kabli in največkrat z bakrenimi cevmi.
Na mesto namestitve notranje enote pa lahko vplivajo tudi možnosti namestitve zunanje enote, kar je še posebej omejeno pri večstanovanjskih objektih, kjer moramo največkrat dobiti posebna soglasja.
Upoštevati je treba veljavno zakonodajo in morebitne lokalne direktive posameznih občin. Pri nameščanju zunanje enote je treba zagotoviti tudi odvod kondenzata, ki naj bo vedno speljan v samostojen odtok, s katerim je tudi preprečeno širjenje morebitnih neprijetnih vonjav nazaj skozi klimatsko napravo v prostor.
Uporaba klimatske naprave v stanovanju
– Pri uporabi klimatskih naprav je v prvi vrsti treba upoštevati njena navodila. Splošno pa velja, da je pred vklopom naprave treba zapreti okna in vrata. Kljub klimatizaciji prostorov je le te treba občasno prezračevati na prepih, saj so objekti s klimatskimi napravami praviloma brez urejenega mehanskega prezračevanja.
– Termostat klime nastavimo na temperaturo, ki naj bo tri do štiri in največ osem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature. Večje temperaturne spremembe in spremembe vlažnosti zraka pri gibanju iz enega prostora v drugi prostor povzročajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, predvsem v nosu. Pri prehodu v hladnejše okolje, ki je klimatizirano, sluznica nabrekne in oteži dihanje skozi nos, nabrekne pa tudi sluznica v sinusih, kar povzroča glavobol in občutek napetosti.
– Pri delovanju klimatske naprave je priporočljivo prostor zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki z zavesami ali drugimi senčili. Prav tako se je treba zavedati, da je za ohladitev prostora potreben določen čas, zato je nameščanje termostata na najnižjo temperaturo pri zagonu nesmiselna in ne bo skrajšala časa hlajenja.
Vzdrževanje klimatske naprave
Na dolgo življenjsko dobo klimatskih naprav vpliva več dejavnikov, zagotovo pa je glavni, ki tudi močno vpliva na kakovost zraka, redno čiščenje in zamenjava filtrov. V kolikor je prostor bolj prašen, moramo zagotoviti pogostejše čiščenje, sicer lahko postane klima gojišče legionele, vodnih bakterij in gliv. Zrak iz nevzdrževanih klimatskih naprav je pogosto slab in neprijetnega vonja. Izpostavljenost tem in drugim onesnaževalcem pa lahko povzroči neprijetne reakcije, kronične bolezni in »sindrom bolne stavbe«. Najpogostejše tegobe, povezane s sindromom bolne stavbe, so razdraženost in suhost sluznice oči, nosu in grla, kašljanje, srbečica, pogosta vnetja dihal, glavobol ter duševna in fizična utrujenost.
Različne filtre moramo čistiti in menjati na različne intervale.
Celoten članek si lahko preberete v aktualni številki revije Eko dežela!
