Nadzor mokrišč v Sloveniji: odlaganje odpadkov, nedovoljeni posegi, tujerodne rastline in vznemiranje živali
<![CDATA[Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor je v obdobju od maja do septembra 2016 izvedla akcijo nadzora nad mokrišči.
Kljub temu, da so mokrišča številna in raznovrstna, so navadno majhna in zato toliko bolj občutljiva za spremembe. Osnovni cilj akcije je bil nadzor nad stanjem mokrišč v Sloveniji in identifikacija najbolj pogostih kršitev.
V akcijo so bila vključena mokrišča, ki so Natura 2000 območja in za katere so, v Programu upravljanja območij Natura 2000, opredeljeni podrobnejši varstveni cilji, ki so bili predmet inšpekcijskega nadzora (npr. da se na območju ne sme odvzemati proda, ne sme požigati trstičja in druge obvodne vegetacije ali da mora biti zagotovljen zadosten pretok vode). V akcijo pa so bili vključeni tudi nekateri zavezanci, ki so za izvedbo posega na mokriščih pridobili strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave s pogoji ali pa jim je bilo izdano negativno mnenje. Predmet nadzora v teh primerih je bila preveritev spoštovanja zavrnitve oz. pogojev izvedbe posega.
Med 13 mokrišči v sedmih primerih brez kršitev
Nadzor se je izvedel na območju trinajstih (13) mokrišč oz. vodnih ekosistemov, in sicer: Črete, Murska šuma, mrtvice Mure, Petišovci – rastišče vodne škarjice, Lubnik, Ljubljansko barje, Sajevec, Sotla s pritoki, Dolina Vipave, Biljenški glinokop in Dolina Reke. V sedmih primerih kršitev niso odkrili.
Kot sporočajo z Ministrstva za okolje in prostor, so ugotovili naslednje kršitve:
– zavezanec je na območju naravne vrednote, ki je tudi Natura 2000 območje, brez naravovarstvenega soglasja (NS), postavil klopi, zasadil sadno drevje in tujerodno rastlinsko vrsto, ki jih bo moral odstraniti;
– proti štirim kršiteljem uvedeni prekrškovni postopki zaradi vznemirjanja zavarovanih vrst živali;
– zavezanec je na priobalni pas mokrice nasadil 20 rastlin invazivne vrste navadne robinije, ki jih je po opozorilu inšpektorice takoj odstranil;
– zavezanec je na območju Natura 2000 v nasprotju z NS postavil ograjo, ki jo bo moral odstraniti. Zavezancu je bila zaradi kršitve že izrečena globa, ki jo je poravnal;
– v enem primeru so bili na Natura 2000 območju odkriti gradbeni odpadki in zavezancu izrečeno opozorilo, da jih mora odstraniti. Prav tako teče postopek odstranitve odpadkov na eni naravni vrednoti;
– zavezanec je zgradil stanovanjsko stavbo, za katero je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Pridobil je tudi naravovarstvene pogoje, ne pa tudi NS, zato je bil uveden prekrškovni postopek,
– v enem primeru je bil uveden prekrškovni postopek, ker si zavezanec ni pridobil dovoljenja za poseg v naravo.
Na podlagi te akcije nadzora in izkušenj inšpektorjev IRSOP ocenjuje, da je največ kršitev povezanih s posegi, ki se izvajajo brez zahtevanih soglasij ali dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Še vedno je pogosto odlaganje odpadkov v okolje. Zaznane pa so tudi primeri naselitve tujerodnih invazivnih rastlin in vznemirjanja zavarovanih vrst živali.
Vir: MOP]]>
