Rastline, ki jih uporabljamo za
prehrano in okras, so večinoma tujerodne vrste, ki jih je z njihovih
območij naravne razširjenosti prinesel človek. Večina teh vrst
ostaja znotraj njiv in vrtov, nekatere pa so si utrle pot tudi v
naravno okolje. Pri tem izpodrivajo domorodne vrste, rušijo naravno
ravnovesje, povzročajo gospodarsko škodo, ali ogrožajo zdravje
ljudi. Zadnja leta tudi v Ljubljani opažajo razraščanje vse več
invazivnih rastlin. Mestna občina Ljubljana je zato začela družbeno
odgovorno kampanjo ‘Rokavice gor!’.
V mestnem okolju s številnimi vrtovi
je več možnosti za pobeg okrasnih tujerodnih rastlin. Te se
običajno najprej ustalijo na območjih, na katerih je bilo prvotno
rastlinje spremenjeno ali odstranjeno. A tam se njihova pot šele
začne. Po obdobju prilagoditve se lahko razširijo tudi v naravna
okolja, ki jih popolnoma preoblikujejo in oblikujejo okolje, v
katerem domorodne vrste ne morejo več uspevati.
Mestna občina Ljubljana je že v maju
2015 pozivala k ustvarjanju unikatnega vzorca rokavic. V kreativni
igri so pomagali družbeno odgovornemu projektu, ki na začetku ni
bil razkrit v podrobnosti. Vzorec rokavic so iskali v podporo
komuniciranju invazivne vrste rastline, ambrozije ali pelinolistne
žvrklje. Letos, v okviru naziva Zelene prestolnice Evrope 2016 pa
kampanjo nadgrajujejo z aktivnostmi na področju japonskega dresnika.
Okrasna rastlina s srčastimi listi
in drobnimi cvetki
Dresnike so v Evropo v 19. stoletju
pripeljali iz vhodne Azije kot okrasno rastlino. Gre za velike, 2 do
5 m visoke, grmom podobne rastline. So pravzaprav zelnate trajnice z
obsežnim, olesenelim koreninskim sistemom, prepoznavne po svojem
debelem votlem steblu in enostavnih trikotnih oz. srčastih listih.
Svoje drobne bele cvetove, ki tvorijo socvetja, pokaže konec
poletja. Jeseni nadzemni deli dresnikov propadejo in prezimijo le
podzemni deli, ki spomladi ponovno poženejo nadzemne poganjke.
V Evropo so pripeljali 2 vrsti
dresnikov – japonski dresnik (Fallopia japonica) in sahalinski
dresnik (F. Sachalinesis), ki so ju nasadili v botanične vrtove,
parke ipd. V naravnem okolju v Aziji ti dve vrsti ne bi prišli v
stik, v Evropi pa sta se začeli spontano križati. Tako je nastal
češki dresnik (Fallopia x bohemica), ki je po lastnostih med obema
starševskima vrstama, pri razširjanju pa celo uspešnejši od obeh.
Fotografije: arhiv Rokavice gor!
