V Sloveniji danes, 25. marca obeležujemo materinski dan.
Gre za neformalni praznik, ki se je v Evropo razširil po 2. svetovni vojni, ob
njem pa izražamo zahvalo in pozornost vsem ženskam v vlogi matere.
V naših krajih se je začel materinski
dan širše praznovati po letu 1991. Po mnogih zgodovinskih pričevanjih
materinski dan ne izhaja iz verskih praznovanj, čeprav katoliške države 25.
marca obeležujejo Marijino oznanjenje.
Za utemeljiteljico velja Anna Marie Jarvis
Za utemeljiteljico materinskega dne naj
bi veljala Anna Jarvis, ki je leta 1908, tri leta po materini smrti, pripravila
spominsko slovesnost v čas svoji materi in vseh mater. Jarvisova si je
prizadevala, da bi bil praznik, namenjam materam, uzakonjen, zato je pisala
politikom. Leta 1914 je ameriški predsednik Wodraw Wilson podpisal zakon, po
katerem naj bi vsako drugo nedeljo v maju praznovali materinski dan kot državni
praznik, prvenstveno namenjen materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile sinove.
Po nekaj letih je Anna Jarvis spoznala, da je praznik postal le priložnost za
zaslužek trgovcev, zato je večkrat protestirala in se celo zavzemala, da bi
praznik ukinili. Izjavila naj bi celo, da ji je žal, da ga je sploh ustanovila.
Materinski dan se po večini držav po
svetu praznuje spomladi, le nekatere države ga obeležujejo v drugih letnih
časih – Mjanmar v januarju, Norveška in Kosovo v februarju, Luksemburg v
juniju, Tajska in Kostarika v avgustu, Argentina in Belorusija v oktobru,
Rusija v novembru in Indonezija v decembru.
V Sloveniji nekaj več kot 663.000 mater
V Sloveniji se je v zadnjih 60 letih
rodilo največ otrok v letu 1955 (32.000), najmanj pa v letu 2003 (17.000). Po
zadnjih statističnih podatkih je v Sloveniji nekaj več kot 663.000 mater.
Največ otrok se je po drugi svetovni vojni rodilo v letu 1955, več kot 32.000,
najmanj pa v letu 2003, nekaj več kot 17.300.
Materinski dan – čas za hvaležnost
Zaradi hitrega tempa življenja pogosto
pozabimo na drobne pozornosti, ki bi našim mamam pomenile veliko. Čeprav bodo
mame vesele vsakega šopka rož, verzov ali pa sladkih pregreh, bodo zagotovo še
bolj zadovoljne, če jim namenimo svoj čas – pa četudi to samo pomeni, da z njo
poklepetamo, se posmejimo in jo spravimo v dobro voljo.
K. Ž.
