Lani zavrgli 18kg hrane na prebivalca več kot 2014
<![CDATA[Statistični urad RS je danes objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej.
Razlog za ta odmik je, kot pravijo Ekologi brez meja, tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo.
48 % odpadne hrane nastane v gospodinjstvih
“Kako pomembno je, da se zmanjševanja odpadne hrane lotimo vsi posamezniki, pove podatek, da kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga. Med odpadno hrano tako ne sodijo ostanki hrane, namenjeni živilski krmi in za humanitarne namene. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, kamor sodijo kosti, olupki. Od vse odpadne hrane smo zavrgli 64 % neužitnega in 36 % užitnega dela te hrane,” navajajo na EBM.
Nova metodologija in opravljena raziskava pomenita pomemben korak za natančnejše spremljanje trendov v prihodnjih letih in tudi konkretne akcije in ukrepe. Z njimi nadaljujejo tudi Ekologi brez meja v sklopu projekta ‘Ne meč’mo hrane stran!’
Večinoma kuhinjski odpadki, vse več pa med odpadno hrano izdelkov s pretečenim rokom
Več kot dve tretjini odpadne hrane, ki je v 2015 nastala v Sloveniji, so bili kuhinjski odpadki. To so odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov ali ostajajo na krožnikih pri končnem potrošniku, in tudi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane. 9 % hrane se je zavrglo, ker ji je pretekel rok uporabe ali ker se je med prodajo spremenila njena
kakovost (se je npr. pokvarila).
Količina hrane, ki se zavrže, še preden pride na krožnik, se povečuje. V 2013 je bilo po podatkih SURS takšne hrane skoraj 14 %, v 2015 pa že skoraj 18 % celotne količine odpadne hrane.
SURS je v okviru mednarodnega projekta izdelal metodologijo in postavil temelje za statistično spremljanje odpadne hrane v Sloveniji. Rezultate je zbral, obdelal in objavil v publikaciji Hrana med odpadki, ki je na voljo tudi v elektronski obliki na tej povezavi.
]]>
