Kurjenje na prostem

Kurjenje na
prostem močno obremenjuje zunanji zrak z visokimi emisijami delcev
PM10 in drugimi strupenimi snovmi. Onesnaženemu zraku je stalno ali
občasno izpostavljeno vsaj 90 % prebivalstva mest Evrope in prav
onesnažen zrak je razglašen za najpomembnejši javno-zdravstveni
problem.

Ministrstvo svetuje, da se kurjenju
kresov odpovemo

Ne kurimo zelenega odreza in drugih
vrtnih ostankov na prostem, še posebej ne vlažnega. Ne sežigajmo
žetvenih ostankov ter ne kurimo na travnikih in gozdnih obronkih, ki
niso bili pokošeni. Izjema je le sežig okuženih rastlin za
zatiranje bolezni. Pri kurjenju kresov bodimo zmerni ali se jim raje
odpovejmo.

Kurjenje odpadkov je prepovedano

„Pri zgorevanju izven naprav se v
znatni meri tvorijo delci, ki so vidni kot dim, poleg njih pa še
številne druge strupene snovi, kot na primer dioksini, rakotvorni
benzen ter benzo(a)piren (BaP). Še posebej visoke emisije
onesnaževal nastanejo takrat, ko zaradi različnih vzrokov snovi ne
zgorevajo s plamenom, temveč tlijo,“ pravijo na spletni strani
Ministrstva za okolje in prostor, mojzrak.si. Na ministrstvu opozarjajo še, da to
velja tako za kurjenje odpadkov, ki je prepovedano, kakor tudi za v
Sloveniji še precej razširjeno kurjenje zelenega odreza in drugih
vrtnih ostankov.

Tudi na travnikih in gozdnih obronkih,
ki niso bili pokošeni, marsikdo spomladi zakuri suho travo. Včasih
so zaradi kurjenja zadimljene cele doline in naselja. S kurjenjem v naravi in na kmetijskih
površinah tudi močno vplivamo na rastlinski in živalski svet
požganih površin. Kurjenje žetvenih ostankov zmanjšuje biološko
aktivnost tal.  Za ohranjanje rodovitnosti tal in
delovanje gozdnega ekosistema je koristno, da v gozdovih pustimo
zadostno količino odmrle lesne mase, vključno z debelejšimi
drevesi, ki so pomembna za obstoj vitalnih populacij mnogih gozdnih
živalskih vrst. Pašniki, gozdni obronki, skupine
drevja in grmovja sredi kmetijskih zemljišč so zavetišča za
rastlinske in živalske vrste, ki smo jih pregnali iz gnojenih in
obdelanih polj ter travnikov. Na pogoriščih vsako leto znova
odženejo pionirske rastline, ki dobro prenašajo požig. Bolj
občutljivih in ponavadi tudi redkih rastlin pa tu ne bomo našli.
(vir: mojzrak.si)

Vpliv na zdravje

»Po najnovejših ocenah je vsaj 40 %
mestnega prebivalstva v EU izpostavljenega koncentracijam PM10, ki so
presegle ciljno vrednost, določeno za varovanje zdravja ljudi,« nam
pove Dr. Marko Vudrag iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
območna enota Nova Gorica in doda, da prašni delci PM10 in manjši
prodrejo globoko v pljuča – v pljučne mešičke, od tam pa
direktno v kri in naprej po telesu. Glede na to, da prašni delci s
seboj nosijo različne, zlasti kemične komponente, je njihov vpliv
na vse človekove sisteme in organe lahko zelo različen. Sogovornik
še pove, da delci potujejo v različna tkiva in povzročajo vnetja.
Rezultat tega so lahko povečana umrljivost zaradi bolezni dihal,
srca, ožilja, zaradi raka itd. Če se želimo izogniti onesnaženemu
ozračju, je po njegovem mnenju najbolje sprejeti osebni ukrep in se
v času inverzij in hudih zimskih onesnaženj zadrževati v zaprtih
prostorih. »Za izboljšanje stanja so potrebni resni vsesplošni
družbeni zdravstveno okoljski ukrepi,« zaključi Dr. Vudrag.

Pomen pravilnega kurjenja s trdimi
gorivi

Eden izmed najpomembnejših ukrepov je
upoštevanje pravil za pripravo kurjave in kurjenja. »Pravilno
kurjenje lesa se začne s pravilno vgrajeno ustrezno kurilno napravo,
ustrezno dimenzionirano dimovodno napravo in ustrezno urejenim
dovodom zgorevalnega zraka. Zagotoviti je treba tudi ustrezno gorivo,
ki mora biti pravilno hranjeno,« nam pove Simon Dovrtel, predsednik
Sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Nadalje je treba
pravilno zakuriti, in sicer tako, kot določajo navodila
proizvajalca, odvisno od vrste kurilne naprave. »Ob kurjenju je
treba zagotavljati stalen dovod svežega zraka, kar pomeni, da
pripiranje, kot je pogosto v praksi, ni ustrezna rešitev,« še pove
Dovrtel.

Težava je tudi, da stavbe zaradi
varčevanja z energijo tesnijo, pri tem pa se ne zagotovi nove
odprtine za dovod zraka do kurilne naprave. V zvezi s tem na Zbornici
opozarjajo, da je treba kurilne naprave v bivalne prostore vgraditi
tako, da obratujejo neodvisno od zraka v prostoru, da se zrak po
zračniku dovaja neposredno v kurišče. Ob izbiri kurilne naprave
strokovnjaki svetujejo, da je treba upoštevati potrebe stavbe,
potrebe po sanitarni vodi, način dovoda zgorevalnega zraka,
ustreznost dimovodne naprave, pogoje za posluževanje in vzdrževanje
kurilne in dimovodne naprave. Pred sleherno vgradnjo se je treba
posvetovati s pooblaščeno dimnikarsko službo, ki naj še pred
nakupom preveri pogoje za vgradnjo in vzdrževanje.

Prašni delci: v Sloveniji presežene
vrednosti

Slovenija je v zadnjih dveh letih na
sedmih območjih presegla dovoljeno mejno koncentracijo delcev v
zraku, in zato se že izvajajo ukrepi, ki naj bi kakovost zraka
izboljšali. Izpusti delcev so predvsem rezultat močno razširjene
uporabe lesa v zastarelih malih kurilnih napravah gospodinjstev v
kombinaciji s premalo suhim lesom in nepravilnim kurjenjem.

V preteklosti je
bila v Sloveniji največja težava onesnaževanje zraka z žveplovim
dioksidom. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter
uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla težav z žveplovim dioksidom
nimamo več. Trenutno pa se v hladni polovici leta soočamo z
onesnaženostjo zraka zaradi čezmernih ravni delcev velikosti 10 μm
(PM10) in manj, v poletnih mesecih pa zaradi ozona. Po podatkih
Ministrstva za okolje in prostor so glavni krivci za onesnaževanje
zraka s prašnimi delci male kurilne naprave, svoj delež pa prispeva
tudi promet. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma
omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za
razredčevanje izpustov še posebej neugodne.

Barbara Rudolf, V.B.