Kolumna: Vse kroži …
Stara pesem Marjana Smodeta se mi je prikradla v uho, ko sem prejšnji mesec brala vabilo na okroglo mizo ZRC SAZU »Se tudi reke drogirajo?«. Ob svetovnem dnevu voda je bil pošten razmislek o tem, kaj vse odplakujemo v vodo, zelo na mestu.
Kajti vse, kar vržemo stran (kje je že to?), vse naše odplake, vse, kar zlivamo po tleh – vse to nekam gre. In vse to se nekako vrne nazaj. Razvili smo sodobne tehnološke filtre, ki so v pomoč naravi, a okolje smo uspeli smo onesnažiti do te mere, da nekaterih snovi ne moremo odstraniti.
Pred kratkim smo prejeli že drugo opozorilo EU glede odpadnih voda. V sklopu ohranitvenega kmetijstva, ki naj bi končno dobilo mesto v novi kmetijski politiki, poudarjamo tla kot temelj zdrave hrane. Z vsega sveta prihajajo opozorila o izumiranju žuželk, ki je alarmantno tudi za naše preživetje. Kljub temu pa še vedno na veliko uporabljamo pesticide, insekticide, zdravila, mamila. In plastiko, ki že dokazano slej ko prej pristane – na naših krožnikih!
Bolezni sodobnega časa so v porastu, ne le zato, ker na splošno jemo bolj nezdravo hrano, kot so jo naši dedki in babice. Cel življenjski slog imamo hudo nezdrav, hkrati pa smo okolje uničili do te mere, da je tudi to postalo nezdravo.
Mogoče je čas, da spomladansko čiščenje zastavimo malo širše. Za rešitev nam ni treba opravljati dolgotrajnih in dragih raziskav, niti ne pripravljati modelov krožnega gospodarstva. Kroženje ‘par excellence’ imamo ves čas okoli sebe. Le ozrimo se v naravo.
