Kdo rešuje naša življenja?

Na cestah, v gorah, na zabavi ali v družbi prijateljev … kjerkoli lahko pride do nesreče. In, kdo takrat priskoči na pomoč? Ljudi, ki v Sloveniji rešujejo življenja, je veliko – predstavniki civilne zaščite morajo pri nesrečah in poškodbah sodelovati, življenje pa lahko reši tudi naključni mimoidoči. Pomembno je pravilno, predvsem pa pravočasno ukrepanje, saj včasih o preživetju odločajo le sekunde.

Ko smo soočeni z nesrečo, ali ko potrebujemo pomoč, ki presega naše zmožnosti, nemudoma pokličemo na številko 112 – Regijski center za obveščanje (ReCO).

V Sloveniji je vzpostavljena mreža 13 regijskih in enega državnega centra za obveščanje, ki delujejo nepretrgoma 24 ur vse dni v letu. Lani so v vseh centri skupaj prejeli 481.230 telefonskih klicev na pomoč, kar je prek 1.300 klicev na dan. V tem času so operaterji opravili tudi 225.268 povratnih klicev. Največ telefonskih klicev smo prejeli avgusta, in sicer 47.740, v preostalih mesecih pa okoli 39.000. Prejeli smo tudi 572 besedilnih klicev na pomoč v obliki SMS-sporočil.

Leta 2016 je bilo v Republiki Sloveniji 15.826 različnih dogodkov (naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požari in eksplozije, onesnaženja, nesreče z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poškodbe objektov ter tehnična in druga pomoč), v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile ZRP.

Ob podrobnejšem pregledu dogodkov je bilo zaradi nesreč 20.137 intervencij, na katerih je sodelovalo 126.787 pripadnikov različnih sil za ZRP. Največ intervencij je bilo avgusta (2.325), sledijo april (2.152), in julij (1.884). Največ intervencij so opravila prostovoljna teritorialna gasilska društva (11.253), poklicne gasilske enote (7.617), Državna enota za varstvo pred NUS (463) in Gorska reševalna zveza Slovenije (567). S pravočasnim in učinkovitim ukrepanjem ter nudenjem pomoči prizadetim so sile za ZRP nedvomno prispevale k zmanjšanju škode in drugih posledic, ki so jih povzročile omenjene nesreče.

Zbrali smo nekaj izjav tistih, ki rešujejo naša življenja

Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.

»Pogosto o tem ne razmišljamo, vendar od klica naprej ni nič več normalno. Postanemo drugi ljudje, že sama pot na intervencijo je polna adrenalina, tudi nikoli ne vemo, kaj nas čaka na samem dogodku – zahteven notranji požar, deroča reka, hoja po strehi ob deževju in vetru, žled … Srečujemo se z veliko nevarnostmi, zato je varnostni vidik v ospredju na vseh naših izobraževanjih in intervencijah.«

 

Jože Prestor, reševalec Zdravstvenega doma Kranj

»Če pridemo na mesto, kjer je poškodovan ali hudo bolan otrok, nihče ne more biti ravnodušen, niti reševalci. Lažje se spopadamo z intervencijami, ki nas čustveno tako ne vključijo.«

Matjaž Šerkezi, predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS

»Najprej zazvoni telefon s posebno melodijo, na katerega se javim in vodja intervencije sporoči težavo. Z enico (1) potrdim, da pridem na zborno mesto. Oprema je pripravljena v nahrbtniku, enako velja za oblačila in čevlje. Skratka pripravljen sem v petih minutah, čez deset minut sem že na zbornem mestu. Večkrat v časopisu preberemo, da so gorski reševalci varno v dolino pripeljali ponesrečenca. En stavek, ki skriva veliko detajlov in veliko ur dela. Majhen korak za človeka, velik za človeštvo – skoraj tako bi lahko opisali ta en stavek, glede na vložen trud v eni reševalni intervenciji.«

Generalna policijska uprava

»Reševanje življenj in premoženja je ena od osnovnih nalog policije, a policisti svoj poklic pogosto razumejo ne samo kot poklic, temveč tudi kot poslanstvo. Med opravljanjem svojih nalog pri reševanju ljudi ali njihovega premoženja pogosto izpostavijo nevarnosti tudi svoje življenje, naredijo tisti korak več, ki ni predpisan v nobenem policijskem učbeniku,« pojasnijo na Generalni policijski upravi.

dr. Andrej Lapoša, UKC Ljubljana.

»Delo na urgenci je najbolj enostavno opisati kot ekipni šport, saj je v obravnavo bolnikov vključena celotna ekipa in je hitrost in kakovost oskrbe odvisna od vsakega člena posebej. Po začetni triaži bolnikov izkušena sestra poškodovance razporedi po ambulantah, glede na težavnost obolenja.«

Kristina Žnidar