Kam izginjajo zabojniki za zbiranje oblačil?
Zadruga Dobrote iz Dravograda je skupaj z Ekologi brez meja v letih 2013 do 2015 izvajala projekt Tekstilnica. Glavni cilj projekta je bilo ozaveščanje splošne javnosti o problematiki tekstila – od proizvodnje do potrošnje in ravnanja s tekstilnimi odpadki ter zbiranje, predelava in ponovna uporaba rabljenega tekstila.
“Odzivi prebivalstva so bili odlični, saj so to očitno potrebovali. Zato se je mreža zabojnikov za tekstil hitro širila po skoraj vsej Sloveniji. Prav tako so vse bolj postale priljubljene izmenjave oblačil, ki so naredile velik premik v glavah ljudi. Od začetka je bilo evidentno, da imajo ljudje pomisleke glede nošenja oblačil iz druge roke, saj so to povezovali s pomanjkanjem in ne s pozitivnim učinkom na okolje. Z vztrajnostjo in dobro komunikacijo pa so se ti tabuji počasi izničili in tovrstni dogodki ter trgovine z oblačili iz druge roke so postale danes že trend,” pravijo Ekologi brez meja.
Porast potrošnje, nerešena reciklaža …
Kroženje oblačil pa je pokazalo tudi drugo, morda na prvi pogled pozabljeno plat problema. Nova oblačila so vse slabše kakovosti in dejansko komaj zdržijo nekaj pranj, zato že po kratkem času dajejo videz ponošenosti. To dejstvo je povzročilo, da se v zabojnikih za rabljen tekstil znajde vse več oblačil, ki niso več primerna za nošenje, torej za ponovno uporabo.
“Tako imamo na eni strani porast potrošnje in s tem porast količin rabljenih oblačil, po drugi strani pa prezasičenost trga rabljenih oblačil ter še vedno nerazrešljivo uganko drage in zahtevne tehnologije reciklaže. Rezultat vsega tega je, da so zbirni centri v Evropi omejili odkup rabljenih oblačil iz držav, kjer je evidentno videti upad kakovosti. Rabljena oblačila, ki so slabe kakovosti, je namreč nemogoče ponovno uporabiti in je zato edina možnost odlaganje na odlagališča ali sežig, kar pa za zbiralca pomeni strošek,” pojasnjujejo Ekologi brez meja.
Le še 50 zabojnikov Zadruge Dobrote
S tem problemom se zdaj sooča tudi Zadruga Dobrote, ki zmanjšuje število svojih zabojnikov in reorganizira dejavnosti. Škoda je velika – za zaposlene in za uporabnike. Trenutno je po Sloveniji postavljenih le še 50 zabojnikov, kar skupaj z drugimi dejavnostmi omogoča zaposlitev štirim osebam, a lahko se zgodi, da bodo primorani umakniti tudi preostanek zabojnikov in posledično zapreti zadrugo.
“Tekstilna industrija je močna in vplivna. Narekuje nam trende in nas zasipa z novimi kolekcijami vsakih nekaj tednov. Spremembe bodo nastale šele takrat, ko bodo proizvajalci ugotovili, da trg cenenih oblačil upada in s tem tudi dobički. Tukaj pa nastopimo mi – potrošniki!” za konec pozivajo Ekologi brez meja.
Vir: EBM
