Kakšna je prihodnost rek in hidroelektrarn v Sloveniji in na Balkanu?

V sklopu sejma Natour Alpe-Adria je 3. februarja poteka okrogla miza na temo izgradnje novih hidroelektrarn v Sloveniji in na širšem Balkanu. Razpravo, ki sta jo organizirala Kajakaška zveza Slovenije in Zavod Leeway Collective, je vodil Rok Rozman, idejni vodja projekta Balkan Rivers Tour, v katerem se zavzemajo za ohranitev vodnega bogastva na Balkanu. Sogovorniki so izpostavili predvsem majhne prednosti izgradnje novih hidroelektrarn v nasprotju z zapletenimi negativnimi vplivi na okolje.

Projekt Balkan Rivers Tour – v ospredju je zaščita rek

Rok Rozman, nekdanji olimpijski veslač in biolog, s projektom Balkan Rivers Tour opozarja na sporne načrte gradnje novih hidroelektrarn, ki bi tako pregradile še zadnje neokrnjene evropske reke. Na okrogli mizi z naslovom ‘Energetika in turizem na slovenskih rekah – Slovenske reke v kanale ali na turistične prospekte?’ je izpostavil trenutne trende na področju hidroelektrarn in gradnje jezov.

»V Sloveniji radi posnemamo tujino. V zahodni Evropi so do danes porušili 3.450 jezov. V Združenih državah Amerike je lani padel tisoči jez. Mi pa bi zgradili desetine novih jezov? Obstaja način, le lotiti se ga je treba konstruktivno,« je opozoril Rozman.

Proizvajanje električne energije ali zaščita narave?

Martin Šolar, direktor WWF Adria, je izpostavil majhne prednosti izgradnje novih hidroelektrarn, ki predstavljajo koristi le za investitorja: »Hidroelektrarne uničujejo biodiverzito ob tem, da se cena elektrike na tržišču ne spremeni, zato ne pomenijo dodatne prednosti za lokalne prebivalce.« Podobne zaključke je predstavil Stojan Habjanič, predstavnik društva Moja Mura, saj bi izgradnja dragega jezu le za 0,17 odstotka dvignila BDP Pomurske regije, zato je le trajnostni razvoj za kraje ob reki Muri najboljša dolgoročna naložba. Sočasno je potrebno najti kompromis med energetskim potencialom reke in turističnim potencialom: »Naravne reke so naš življenjski prostor. Najti je potrebno kompromis, saj reke niso le energetski, temveč tudi turistični potencial,« opozarja Jakob Marušič, sekretar Kajakaške zveze Slovenije.

Negativni vplivi gradnje elektrarn na širše okolje

Femke Koster, predstavnica podjetja Sandiline, na morebitno izgradnjo elektrarn na območju Balkana gleda iz širše perspektive: »Prihajam iz severne Nemčije, kjer so reke mrtve in smrdeče, ljudje nočejo veslati na takih rekah, zato prihajajo v Slovenijo in na Balkan uživat na divjih rekah. Prav ta regija predstavlja 15 odstotni delež našega tržišča in val zajezitev tu bi ne le uničil nekaj zadnjih divjih rek Evrope, temveč bi negativno vplival tudi na podjetja, ki proizvajajo tovrstno opremo.«

Igor Zelnik iz Biotehniške fakultete je izpostavil tudi negativne posledice na širši ekosistem. Z umetno spremembo tokov spremenimo tudi vodni režim podtalnice in tako sprememba reke vpliva tudi na pokrajino dolvodno. »Če preprečimo tok sedimentov, se bo z leti struga v ravninskem delu poglabljala, kar ima lahko hude posledice na upad podtalnice. Reke niso le naš turistični adut, izjemno pripomorejo k raznolikosti narave, ter so tudi zelo pomemben del identitete posameznega območja in s tem ljudi. Kaj je Pomurje brez Mure in Posočje brez Soče?« je še dodal Zelnik.

Vir: Leeway Collective