Kako zelene so zelene politike?

“Teme, povezane z okoljem, do zdaj še niso vplivale na volilne izide. Dokler niso postavljene v politični diskurz, ostajajo pristojnost Ministrstva za okolje in prostor ter nevladnih organizacij in civilne družbe.” To je zaključek današnje javne debate ‘Kako zelene so zelene politike?’, ki je potekala v soorganizaciji Društva Ekologi brez meja, Inštituta Novum, Evropskega liberalnega foruma in Skupine zelenih v Evropskem parlamentu.

O okolju bi morali razpravljati vsi resorji

Na prvi okrogli mizi, na kateri so sodelovali bivši okoljski minister Pavel Gantar, Uroš Brežan, župan Tolmina, Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor, Jure Vetršek iz Eko kroga in Thomas Waitz, poslanec Skupine zelenih v Evropskem parlamentu, je tekla razprava o sooblikovanju lokalnih zelenih politik na nacionalnem in lokalnem nivoju. Sogovorniki so se strinjali, da je politika delovanje v javno korist, kljub temu pa se uradniki bojijo srečanj z ljudmi, kar je sicer ključ do uspeha na lokalnih volitvah. Problem je tudi pomanjkanje osebne odgovornosti in omejevanje odločanja o zelenih politikah zgolj na Ministrstvo za okolje in prostor, živimo pa v času, ko bi o tem morali razpravljati vsi resorji.

V zadnjih letih nevladne organizacije in civilna družba prevzemajo vlogo tretjega stebra demokracije, saj so mediji vse bolj nadzorovani in odvisni od kapitala. Med oblastjo in nevladnimi organizacijami mora obstajati produktivna napetost, saj slednje promovirajo dolgoročen pogled, ki sega prek mandatov, zagotavljajo kritičen pogled in nas seznanjajo o pravih vprašanjih. Vsi so se strinjali, da nobena odločitev v demokratični družbi ni verodostojna brez vključitve nevladnih organizacij in civilne družbe, kljub temu pa je v zadnjem času vse več poskusov njihovega omejevanja.

Kaj je zeleno?

Na drugi okrogli mizi je tekla beseda o evropski zeleni transformaciji in priložnostih krožnega gospodarstva. Sogovorniki so bili Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, Luka Omladič, politični filozof, Andrej Gnezda iz Umanotere in Mathieu Rama iz evropskega združenja Rreuse. Ugotavljali so, da Slovenja v procesih odločanja na ravni Evropske unije največkrat opravi vlogo sledilca, premalo pa je vključevanja v pobude drugih, kar lahko sicer zelo hitro da konkretne rezultate tudi na nacionalni ravni. Na okrogli mizi so se posvečali predvsem vprašanju, kaj je zeleno, saj pogosto obstajajo velike vrzeli med strateškimi dokumenti in konkretnimi aktivnostmi tako na ravni Slovenije kot Evropske unije. Kljub temu da imamo v Evropi vrsto regulacij na visoki ravni, je treba večkrat pogledati, kaj se dogaja na obrobju Evrope. Paket krožnega gospodarstva nosi vlogo transformacije, saj povezuje več sektorjev, moramo pa pri tem ostati ambiciozni in kar se da konkretni.

Napotki za oblikovanje močnih zelenih programov

Prihodnje leto bo zopet potekalo ‘ocenjevanje’ programov političnih strank in lokalnih list. Okoljskih tem v političnih programih skoraj ni, sicer so pomembne za ljudi, a do zdaj še niso odločale o volilnih izidih. Zato so sodelujoči podali nekaj predlogov:

• Okoljski resor se mora prepoznati za bolj pomembnega.
• Vzpostaviti je treba nove modele sodelovanja med nevladnimi organizacijami, odločevalci, gospodarstvom itd.
• Obljube je treba realizirati, saj si volivci zapomnijo dejanja.
• Transparentnost je treba zagotoviti na vseh nivojih in javnosti omogočiti vpogled v procese odločanja in dokumente.
• Obstaja veliko znanja, ki ga je le treba zajeti in vključiti v konkretne aktivnosti.
• Še vedno štejejo vrednote, kot so zaupanje, visoka motiviranost in preseganje osebnih zamer.

Vir: Ekologi brez meja