Ob koncu novembra, meseca preprečevanja odvisnosti, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se od vseh psihoaktivnih snovi najpogosteje posega po alkoholu. Ta je po škodi, ki jo povzroča posamezniku in drugim, na prvem mestu med najbolj škodljivimi drogami. Velik problem predstavlja tudi v Sloveniji.
Stanje na Islandiji pred 25 leti
Leta 1992 je na Islandiji 25 % 14, 15 in 16- letnikov kadilo vsak dan, v zadnjem mesecu pa se jih je napilo več kot 40 %, kot je pokazala raziskava. Od takrat pa se je veliko spremenilo. Danes je Islandija na vrhu lestvice po najbolj ‘čistem’ življenju najstnikov. V zadnjem mesecu se je po letošnji raziskavi napilo ‘le’ še 5 % najstnikov, vsakdanje kajenje pa je navada 3 %.
“Slovenija je na eni strani država nad povprečjem EU po posledicah škodljive rabe alkohola, po drugi strani pa se glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola uvršča šele na 16. mesto med 29 evropskimi državami. Smo pred izzivom sprejemanja nadaljnjih učinkovitih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola, med katere uvrščamo davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola – predvsem zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih, ki jih javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja,” pravijo na NIJZ.
Kako so dosegli spremembo?
Islandija je najela profesorja psihologije iz ZDA, Harveya Milkmana, ki je v svojih raziskavah odkrival, da so droge in alkohol način, kako se ljudje spoprijemajo s stresom. Ugotovil je, da ljudje posegajo po stimulantih ali po pomirjevalih, odvisno od tega, kakšen učinek želijo. Alkohol in heroin otopita čustva. Vseeno pa se je spraševal, zakaj ljudje začnejo posegati po njiju oz. zakaj nadaljujejo. “Takrat sem doživel ‘aha’ moment,” je povedal in navedel, da je ugotovil, da so bili navajeni takega soočanja s stresom in čustvi že preden so prvič poskusili alkohol. Ta jim je potem samo omogočil lažjo pot.
Po njegovih izkušnjah izobraževanje ne deluje, saj ni nihče pozoren na osveščanje. Kaj je storil? Ponudil jim je alternativo – nekaj za početi, nekaj boljšega od opijanja. Odločili so se lahko za učenje glasbe, plesa, hip-hopa, umetnosti, program pa jih je učil tudi živlenjsko uporabnih veščin. In bil uspešen.
Poleg tega so na Islandiji uvedli tudi vrsto ukrepov, kot je prepoved prodaje alkohola mlajšim od 20 let, pozimi najstniki, stari do 16 let ne smejo biti zunaj po 10. uri zvečer, poleti pa ne po polnoči. Lokalne skupnosti ponujajo staršem najstnikov v podpis zaobljubo, s katero se zavežejo, da ne bodo pustili najstnikov na zabave brez nadzora, da jim ne bodo kupovali alkohola in da bodo pozorno spremljali njihovo odraščanje. Starši tudi sami nadzirajo okoliše in lokalne najstnike. Islandija spodbuja tudi več skupnih družinskih aktivnosti, v Reykjaviku dobijo npr. celo bone za skupne aktivnosti.
Mladina v Evropi
Islandija svoj model zdaj ‘izvaža’ v 35 držav pod imenom ‘Youth in Europe’, v sodelujočih mestih so se že pokazali prvi učinki, v Bukarešti je npr. močno upadlo tudi število samomorov med najstniki.
Vir: fastcompany.com, NIJZ
